Pri spregledu pravne osebnosti je pomenljivo, da je Slovenija pravzaprav ena izmed redkih držav, ki ima ta pravni institut sploh zakonsko urejen. To je najbrž posledica dejstva, da je bilo v naši državi v začetku devetdesetih let razumevanje korporacijskega prava še v povojih. Več >
Sklepanje pogodb je eno izmed pogostih opravil podjetnika. Priporočljivo je, da se pogodba sklene za vsak posel, ki ga podjetnik pridobi. Tako je posel natančno definiran, podjetnik pa pridobi podlago za uveljavljanje stroškov ter plačilo. Ponujamo vam nekaj nasvetov za sklepanje pogodb. Več >
Pogodba o nerazkritju informacij obravnava informacije zaupne narave, ki jih stranki delita zaradi različnih vzrokov in niso namenjene tretjim osebam. Tovrstna pogodba se v svetu startupov pogosto uporablja, saj omogoča zaščito poslovnih skrivnosti udeleženih strank. Več >
Konkurenčna prepoved je obveznostnega značaja in pomeni, da delavci za svoj ali za tuj račun ne smejo opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo opravlja delodajalec in bi zanj pomenili konkurenco. Konkurenčna klavzula je dogovorne narave in velja le ob dogovoru. Več >
Zakon o delovnih razmerjih dovoljuje, da se družbenik, lastnik družbe z omejeno odgovornostjo, ki je hkrati tudi njen zakoniti zastopnik, na primer direktor, v njej zaposli. V tem primeru mora skleniti pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto direktorja in preko M1 obrazca na VEM točki prijaviti zavarovalno podlago 001. Več >
Velika večina manjših podjetjih in samostojnih podjetnikov si ne more privoščiti, da bi za svojo dejavnost kupila lastne poslovne prostore. Posledica tega dejstva je, da poslovne prostore vzamejo v najem za določen oziroma za nedoločen čas. Več >
Poznavanje zakonodaje je neizogiben del poslovanja vsakega podjetja. V času, ko je veljavna zakonodaja sestavljena iz vedno večjega števila zakonov, uredb, direktiv in pravilnikov, je toliko bolj pomembno, da je podjetnik vsaj okvirno seznanjen z zakoni, ki se nanašajo na poslovanje njegovega podjetja. Več >
Prokura je posebna oblika pooblastila. Povezana je s poslovanjem gospodarskih družb in jo na drugih pravnih področjih navadno ne srečamo. Prokuro lahko podeli tako samostojni podjetnik posameznik kot vse vrste osebnih in kapitalskih družb. Več >
Zaposlitev v lastni družbi na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali pogodbe o poslovodenju? Katera pogodba je za mladega podjetnika najprimernejša? In predvsem, katera je finančno ugodnejša? Več >
Vsak uspešen podjetnik se na določeni stopnji razvoja podjetja sooči s situacijo, ko povečan obseg dela narekuje potrebo po novem delavcu. Pri tem se včasih pojavi dilema, ali delavca zaposliti na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali z njim skleniti podjemno oziroma kakšno drugo pogodbo. Več >
Pogodba o delu in avtorska pogodba sta pogodbi, ki se v praksi najpogosteje uporabljata v primeru, da se pojavi potreba po izplačilu denarja izven delovnega razmerja. V nadaljevanju si lahko preberete njuno primerjavo vključno s prednosti in omejitvami pri eni ter drugi. Več >
Delovno razmerje nastane na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ki je sporazum med delavcem in delodajalcem, na podlagi katerega delavec opravlja delo za delodajalca. Cilj delovnega razmerja je zagotavljanje usklajenega delovnega procesa, splošno gledano pa tudi dolgoročno zmanjševanje brezposelnosti. Več >
Kako zaposliti tujca, je odvisno od tega, ali tujec prihaja iz države članice EU ali iz tretje države: možnosti oziroma postopki za vstop na trg dela se razlikujejo. Nadalje je postopek pridobitve enotnega dovoljenja odvisen od tega ali delavec prihaja iz Evrope ali katere druge države. Za koga velja prost dostop do trga dela? Pravico […]Več >
Arbitraža je izvensodni način reševanja sporov, v katerem udeleženci prepustijo odločanje skupini arbitrov, ki nato o zadevi pravnomočno odločijo. V tujini je to najpogostejši način reševanja gospodarskih sporov, saj je postopek veliko hitrejši od sodnih, stranki imata več svobode, predvsem pa je prednost v možnosti specializacije – razsodnike oz. arbitre namreč določita stranki sami in […]Več >
Upravljanje d.o.o. ZGD-1 v znatni meri prepušča družbeni pogodbi, zato so pravila v posamezni družbi lahko zelo različna. Enako seveda velja tudi za podjetništvo. V svetu in tudi v naši podalpski državici poznamo cel kup zglednih »španovij«, ki so ustvarile lepe zgodbe o napredku, uspehu in inovacijah – v Sloveniji denimo podjetja kot so Krka, […]Več >
Vinjeta je za podjetnika strošek, ki ga je mogoče ob izpolnjenih pogojih obravnavati kot povračilo stroškov prevoza na službenem potovanju. E-vinjeta namesto fizične nalepke V Sloveniji se e-vinjeta (elektronska vinjeta, vezana na registrsko oznako vozila) prodaja od 1. decembra 2021, od 1. februarja 2022 pa nalepk na vetrobranskem steklu ni več. E-vinjeto lahko kupite za […]Več >
Funkcioniranje nadzornih svetov v d.o.o. zakon ureja podrobno, čeprav nadzorni svet ni obvezen v vsaki družbi: spodaj so pristojnosti, pogoji za člane, plačilo in kritičen pogled na prakso. Verjamem, da je tudi pisce slovenske gospodarsko pravne zakonodaje vodil ta plemeniti duh, ko so pripravljali zakonske tekste v zvezi s pristojnostmi nadzornih svetov v gospodarskih družbah. […]Več >
Sponzorska pogodba ureja, kaj sponzor da in kaj v zameno dobi, od tega pa sta odvisna DDV in davčna obravnava stroška. Pogodba je dvostransko obvezna, gre za pogodbeno razmerje, v katerem imata oba udeleženca medsebojno korist. Sponzor (lahko jih je tudi več) se zaveže, da bo finančno, s storitvami ali z materialom podprl dejavnost sponzoriranega […]Več >
Študentsko delo Študentsko delo je občasno ali začasno delo, ki ga študent, dijak ali druga upravičena oseba opravlja prek posrednika s koncesijo (študentski servisi, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje) na podlagi napotnice, ki mora biti po naravi začasno ali občasno. Pravna podlaga za študentsko delo je napotnica, ne pa npr. pogodba o delu oziroma o […]Več >
Kdo so ekonomsko odvisne osebe ZDR-1 ekonomsko odvisne osebe opredeljuje kot samozaposlene osebe, ki na podlagi pogodbe civilnega prava osebno, za plačilo samostojno in dlje časa opravljajo delo v okoliščinah ekonomske odvisnosti ter same ne zaposlujejo delavcev. Ekonomska odvisnost pomeni, da takšna oseba najmanj 80 odstotkov svojih letnih dohodkov pridobi od enega naročnika. Na tej […]Več >
Vodenje kadrovske evidence je zakonska obveznost vsakega delodajalca. Prav vsak delodajalec je v skladu z Zakonom o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV), v nadaljevanju Zakon, dolžan skrbeti za in voditi številne podatke, povezane z zaposlenimi. Da pa namen vodenja ne bi bil le izognitev kaznim ob neupoštevanja Zakona, je potrebno poudariti, da […]Več >
Osnovne značilnosti pogodbe o trgovskem zastopanju Pogodba o trgovskem zastopanju (agencijska pogodba) je v Obligacijskem zakoniku urejena kot posebna pogodba in se pogosto uporablja pri mednarodnem trgovinskem poslovanju. S takšno pogodbo uredita naročnik in zastopnik vse pravice in obveznosti, ki izhajata iz njunega razmerja, ki temelji na ideji, da bo zastopnik po svojih zmožnostih priskrbel […]Več >
Kaj je pogodbena odškodninska odgovornost S sklenitvijo pogodbe ali izvedbo drugega pravnega posla nastane poslovno razmerje, s katerim nastane tudi pravica pogodbene stranke zahtevati od druge pogodbene stranke, da opravi dejanja, ki so v pogodbi dogovorjena kot izpolnitveno ravnanje. Kršitev pogodbene obveznosti je zato vsako dejanje, storitveno ali opustitveno, ki ni pravilna in popolna izpolnitev. […]Več >
Delodajalci lahko delavcem, skladno s 126. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), v decembru izplačajo dodatke k redni letni plači. Nagrajevanje delavcev dokazano prispeva k boljšemu poslovanju podjetja, saj spodbuja pripadnost, inovativnost in motivacijo zaposlenih. Prav s tem namenom ZDR-1 omogoča, da je lahko sestavni del plače tudi plačilo za poslovno uspešnost. Takim izplačilom pogovorno […]Več >
V predlogu za izvršbo ima upnik možnost izbirati med različnimi izvršilnimi sredstvi. Eden od teh je tudi izvršba na plačo. Izvršba na plačo je eno najpogosteje uporabljenih izvršilnih sredstev. S sklepom o izvršbi na plačo zarubi sodišče določen del plače in naloži delodajalcu, da mora po pravnomočnosti tega sklepa plačati oziroma plačevati upniku denarni znesek […]Več >
Materinski dopust in nadomestilo pripadata tudi samostojnim podjetnicam: materinski dopust pomeni pravico do odsotnosti z dela v času tik pred oziroma tik po porodu. Mati ima pravico do 105 dni trajajočega materinskega dopusta, obvezno pa mora izrabiti vsaj 15 dni. Pri tem se dopust izrabi v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela. Mati […]Več >
Registracija patenta izumitelju zagotovi izključno pravico do njegovega izuma. Po tem, ko država nekomu dodeli patent, ne sme nobena druga oseba izdelovati, uporabljati, uvažati/izvažati potrjenega izuma v tej državi, brez dovoljenja imetnika patenta. Tehnične izboljšave in izumi so običajno plod dolgotrajnega dela, ki zahteva tudi obilo finančnih sredstev, zato jih je pomembno zavarovati. Ker vsi […]Več >
Vpis medija v razvid medijev ureja Zakon o medijih (ZMed-1): izdajatelj mora podatke o mediju sporočiti ministrstvu za kulturo v 30 dneh po začetku izdajanja. Medij je po ZMed-1 (Uradni list RS, št. 69/2025, v veljavi od 27. 9. 2025) storitev, katere namen je periodično zagotavljanje ali razširjanje programskih vsebin, za katere je uredniško odgovoren […]Več >
Kaj se šteje pod osebno dopolnilno delo? Za osebno dopolnilno delo se šteje, če posameznik opravlja dela, kot so: občasna pomoč v gospodinjstvu, pomoč pri čiščenju stanovanja ali stanovanjske stavbe, vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin; občasna pomoč pri kmetijskih delih; občasno varstvo otrok, pomoč starejšim, bolnim ali invalidom na domu, spremstvo oseb, ki potrebujejo nego; občasne inštrukcije kot […]Več >
Dejstvo je, da je v Sloveniji zelo veliko posameznikov vstopilo v podjetniške vode nekako “na horuk”, ne da bi bili za podjetniške izzive ustrezno pripravljeni oziroma usposobljeni. Neprevidno vodenje podjetja lahko pripelje do odškodninskih zahtevkov proti poslovodjem, ki jih lahko uveljavlja družba, v določenih primerih pa tudi njeni upniki. No, dejstvo je tudi, da zavarovanje […]Več >
Varnost in zdravje pri delu je zakonska obveznost vsakega delodajalca; spodaj so obveznosti, ocena tveganja, posebnosti za s.p. in globe. Naloga vsakega delodajalca je, da za svoje zaposlene zagotovi zdravje in varnost pri delu. Delodajalec mora izvesti oceno tveganja in jo primerno dokumentirati v izjavi o varnosti. Lahko se odloči, da bo vodenje in zagotavljanje varnosti […]Več >
Nadomestilo za brezposelnost s.p. pripada le, če je bilo zaprtje podjetja posledica objektivnih razlogov in so izpolnjeni pogoji zavarovalne dobe. Ker popoln izpad dohodkov predstavlja precejšen šok za zdaj brezposelne posameznike, se seveda postavlja vprašanja ali oz. kako takim ljudem država priskoči na pomoč, da prebrodijo finančno krizo, v kateri so se zaradi brezposelnosti znašli. […]Več >
Sprememba zastopnika d.o.o. zahteva prijavo v register v 15 dneh po nastanku spremembe. Spremembo zastopnika v družbi z omejeno odgovornostjo urejajo trije pravni akti, in sicer Zakon o gospodarskih družbah, Zakon o sodnem registru in Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register. Družbena pogodba ali akt o ustanovitvi? D.o.o. mora imeti […]Več >
Strošek študentskega dela za delodajalca ni enak znesku na napotnici: poleg neto plačila študenta plača še koncesijske dajatve in prispevke. Znesek na napotnici je bruto znesek, od katerega se odštejejo prispevki študenta; študent prejme neto znesek. Pri oglasih zato vedno preverite, ali je navedena bruto ali neto urna postavka. Bruto znesek vsebuje še prispevke, ki […]Več >
Kratkotrajno delo v podjetju je pomoč družinskega člana ali drugega sorodnika, ki jo zakon dovoljuje pod določenimi pogoji. Spodaj so omejitve, razvrščanje sorodstva, vodenje evidence in prijava v zavarovanje. Zakon, ki ureja to področje, je Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1). Ta prepoveduje omogočanje in opravljanje dela na črno ter zaposlovanje na […]Več >
Izterjava neplačanega računa se začne s preverjanjem roka plačila in opominom, nato pa lahko upnik vloži predlog za izvršbo. Izterjava dolga je mogoča tudi preko sodišča z uvedbo izvršilnega postopka. Leta 2008 je bil hkrati z ustanovitvijo novega oddelka Okrajnega sodišča v Ljubljani – Centralnega oddelka za verodostojno listino (v nadaljevanju CoVL) – izboljšan, avtomatiziran […]Več >
Obvezni podatki na spletni strani so eno prvih vprašanj, ki si jih mora postaviti vsak, ki prodaja prek spleta. Spletna trgovina predstavlja relativno novo pojavno obliko prodaje, kjer prodajalec in kupec nista sočasno prisotna. Zato poleg splošne zakonodaje veljajo tudi predpisi, ki urejajo elektronsko poslovanje, in predpisi o varstvu potrošnikov – področje ureja tako slovenska […]Več >
Kako izbrisati podjetje iz sodnega registra? Če so vsi družbeniki soglasni in so obveznosti poplačane, je mogoč skrajšani postopek pri notarju. Kako izbrisati podjetje iz sodnega registra? Vsako aktivno podjetje, tudi tisto, ki ne posluje, ustvarja stroške (npr. vodenje računa na banki). Ti stroški prenehajo bremeniti lastnika šele, ko podjetje izbrišete iz sodnega registra oziroma […]Več >
Pogodbena kazen je vnaprej določena civilna sankcija za primer neizpolnitve, zamude ali nepravilne izpolnitve pogodbenih obveznosti. V vsaki pogodbi stranki določita pravice in obveznosti, ki sta jih po načelu pacta sunt servanda dolžni izpolniti. Če ravnata v nasprotju z dogovorjenim, obstaja možnost civilne pravde. Vendar pa lahko stranki ravnata preventivno in že v sami pogodbi […]Več >
Uvoz blaga iz tretjih držav pomeni, da ob vstopu v EU plačate carino, DDV in morebitne trošarine, za nekatere izdelke pa veljajo še dodatne zahteve. Uvoz blaga iz tretjih držav v carinsko unijo Evropske unije je urejen s carinskimi predpisi, ki veljajo enotno za (skoraj) celotno območje EU – trgovinski prostor, kjer velja prosti pretok […]Več >
Izstop družbenika iz podjetja je pogosto sprožen prav v trenutku, ko odnosi med družbeniki že razpadejo, spor pa se konča pri vprašanju, koliko in kdaj mora družba izstopajočemu izplačati. V spominu mi je ostal zanimiv primer iz slovenskega podjetniškega vsakdana – tako značilen za Slovenijo. Trije perspektivni mladeniči so se pred petimi leti odločili, da […]Več >
Elementi delovnega razmerja so pravno opredeljene značilnosti, ki morajo biti izpolnjene, da med delavcem in delodajalcem obstaja delovno razmerje – ne glede na to, kakšno pogodbo sta stranki dejansko podpisali. Volja je nujen element nastanka, spremembe ali prenehanja delovnega razmerja. Ko je pogodba enkrat sklenjena, si delodajalec ne more več premisliti. Pravice gredo torej delavcu […]Več >
Izvršnica je listina, ki jo ureja Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1) v VI. poglavju in ki vsebuje izjavo dolžnika, s katero se ta zaveže plačati denarni znesek, zapisan v izvršnici. V nadaljevanju pojasnjujemo, čemu izvršnica služi, kaj mora vsebovati in kako poteka njena izvršitev. Kaj je izvršnica in čemu služi Glavni namen izvršnice […]Več >
Nazivi delovnih mest niso le stvar videza: določajo jih splošni akt delodajalca, pogodba o zaposlitvi in prijava v zavarovanje. Nazivi delovnih mest so sestavni del akta o sistemizaciji delovnih mest, s katerim delodajalec določi vrsto in razporeditev delovnih mest po organizacijskih enotah ter pogoje za njihovo zasedbo. V nadaljevanju pojasnjujemo, kdaj je akt obvezen, kaj […]Več >
Zaprtje s.p. zahteva nekaj korakov v določenem zaporedju: izbris iz registra, odjava iz zavarovanj, davčni obračun in zaprtje bančnega računa. Zaprtje s.p. v 4 korakih: kratek povzetek Dolžnost objave obvestila o nameri prenehanja opravljanja dejavnosti ne velja več, tako samostojnim podjetnikom teh obvestil ni več treba objavljati, niti kadar gre za izbris iz PRS, niti […]Več >
