Kako z izvršbo poseči na del dolžnikove plače?

V predlogu za izvršbo ima upnik možnost izbirati med različnimi izvršilnimi sredstvi. Eden od teh je tudi izvršba na plačo. Izvršba na plačo je eno najpogosteje uporabljenih izvršilnih sredstev. S sklepom o izvršbi na plačo zarubi sodišče določen del plače in naloži delodajalcu, da mora po pravnomočnosti tega sklepa plačati oziroma plačevati upniku denarni znesek oziroma denarne zneske, za katere je dovolilo izvršbo.

Omejitve izvršbe na plačo

Pomembno je, da se zadevni sklep nanaša tudi na povišanje plače, do katerega je prišlo po vročitvi sklepa. Po drugi strani pa je pomembno tudi oženje predmeta izvršbe, saj obstajajo tako prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe (prejemki iz naslova odškodnine za telesno poškodbo, prejemki iz naslova denarne socialne pomoči itd.), kot tudi same omejitve izvršbe, v zvezi s katerimi – med drugim tudi za poseg v plačo – velja, da je v predmet izvršbe mogoče poseči za denarne (razen preživninskih) terjatve do dveh tretjin prejemkov, na katere se posega z izvršbo, pri tem pa mora dolžniku ostati najmanj znesek v višini 76 % minimalne plače (po podatkih FURS je ta znesek 1.126,23 evra, ker se računa od bruto minimalne plače), če pa dolžnik preživlja družinskega člana (ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu), tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja, po merilih za dodelitev denarne socialne pomoči.

Nadalje je za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, mogoče seči do dveh tretjin prejemkov, dolžniku pa mora ostati najmanj znesek v višini 50 % minimalne plače (pri bruto minimalni plači 1.481,88 evra to znaša 740,94 evra); če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja.

Če ima pravico do zakonite preživnine oziroma pravico do rente za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, proti istemu dolžniku več upnikov, seštevek njihovih terjatev pa presega del plače, ki je lahko predmet izvršbe, sodišče dovoli izvršbo v korist vsakega od njih sorazmerno z višino njegove terjatve.

Naj na tem mestu vzporedno poleg sodne izpostavimo še davčno izvršbo (in njene omejitve po višini). Prejemki dolžnika se lahko zarubijo največ do dveh tretjin, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 76 % minimalne plače po zakonu, ki ureja minimalno plačo (po podatkih FURS je to 1.126,23 evra). Če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, mu ostane tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja, po merilih za dodelitev denarne socialne pomoči; upravičenost izkaže dolžnik z javno listino. Če dolžnik v tekočem mesecu prejme prejemke za več preteklih mesecev, se omejitve upoštevajo za vsak mesec posebej.

Obveznosti delodajalca pri izvršbi na plačo

Prenehanje delovnega razmerja ne odvzame učinka izvršbe – sklep o izvršbi učinkuje tudi proti delodajalcu, s katerim sklene dolžnik novo delovno razmerje od dneva, ko je novemu delodajalcu vročen sklep o izvršbi.

Bivši delodajalec je dolžan takoj s priporočeno pošiljko poslati sklep o izvršbi novemu delodajalcu in o tem obvestiti sodišče. Če ne ve zanj, mora o tem ravno tako takoj obvestiti sodišče, ki ustrezno postopa z lastnim vpogledom v ustrezne evidence in eventualnim posredovanjem (vročitev sklepa novemu delodajalcu); po potrebi lahko pride tudi do ustavitve izvršbe (zlasti če dolžnik ne prejema plače).

Zakonsko je vzpostavljena tudi delodajalčeva odgovornost, če ne odtegne in izplača vseh zneskov v skladu s sklepom. Upnik lahko (do konca izvršilnega postopka) predlaga, da sodišče (v izvršilnem postopku) s sklepom naloži delodajalcu, da to stori. Tak sklep ima učinek sklepa o izvršbi. Delodajalec in dolžnikov dolžnik sta tudi odgovorna za škodo, če ne ravnata po sklepu in že omenjenih navodilih ob prenehanju delovnega razmerja.

Po drugi strani mora delodajalec v primeru davčne izvršbe o tem, da delavec ni več pri njem v delovnem razmerju, takoj obvestiti davčni organ. Tudi pri davčni izvršbi je odgovoren za opuščeno odtegnitev in izplačilo, davčni organ pa ima pravico, da davek izterja od delodajalca, če ne ravna po sklepu o izvršbi.

Kako je z vrstnim redom pri izvršbi, kadar izvršbo na plačo predlaga več upnikov hkrati?

Načeloma se poplačajo po tistem vrstnem redu, po katerem so pridobivali pravico do poplačila. Rubež je opravljen z dnem, ko je sklep vročen dolžnikovemu delodajalcu; upniki, ki so pridobili zastavno pravico isti dan, se poplačajo sorazmerno. Prednost imajo:

I. Privilegirane terjatve: terjatve iz zakonite preživnine, odškodnine za škodo zaradi prizadetega zdravja, odškodnine zaradi izgube delovne zmožnosti in odškodnine zaradi smrti preživljavca – pod pogojem, da se terjajo s sklepom o izvršbi.

Sam dolžnik lahko odobri prepoved izplačila plače, s čimer dovoli, da se del njegove plače zarubi in izplačuje upniku, kar delodajalec potrdi. Gre za t. i. upravno izplačilno prepoved, ki ima glede vrstnega reda pravni učinek sklepa o izvršbi na dolžnikovo plačo, ko jo potrdi dolžnikov delodajalec. Tudi tu prideta v poštev v članku uvodoma navedeni omejitvi, ki določata, koliko mora dolžniku ostati pri izplačevanju upravne izplačilne prepovedi. Pri tem je pomembno opozoriti, da imajo pred upravno izplačilno prepovedjo pri poplačilu prednost terjatve iz naslova zakonite preživnine, odškodnine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti oziroma izgube delovne zmožnosti ter odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal. Upravno izplačilno prepoved lahko dolžnik kadarkoli prekliče s pisno izjavo, dano delodajalcu. Preklic pri tem ne učinkuje na že zarubljene zneske in zneske, izplačane upniku.

Za podrobnejši vpogled v obravnavano področje se lahko obrnete na naslednjo zakonodajo: primarno na Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ter Zakon o davčnem postopku, eventualno pa na Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o minimalni plači, Zakon o dohodnini in Zakon o socialnovarstvenih prejemkih.

Koliko dolžniku ostane po zakonu

Pri izvršbi na plačo upnik ne more zarubiti vsega. Zakon varuje najnižji znesek, ki dolžniku ostane vsak mesec. Višina se računa od bruto minimalne plače, ki znaša 1.481,88 evra. Če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, mu ostane še znesek za to osebo.

Znesek 740,94 evra je izračun 50 % od bruto minimalne plače; znesek 1.126,23 evra navaja FURS.

Pogosta vprašanja

Koliko plače lahko zarubi upnik z izvršbo?

Upnik lahko zarubi največ do dveh tretjin dolžnikovih prejemkov, dolžniku pa mora vedno ostati vsaj 76 % minimalne plače (po podatkih FURS 1.126,23 evra); pri terjatvah iz zakonite preživnine mora ostati najmanj 50 % minimalne plače.

Ali izvršba na plačo preneha, če dolžnik zamenja službo?

Ne. Sklep o izvršbi učinkuje tudi pri novem delodajalcu, ki ga mora bivši delodajalec o izvršbi obvestiti.

Ali lahko dolžnik prostovoljno privoli v rubež plače?

Da, prek t. i. upravno izplačilne prepovedi, s katero dolžnik sam odobri redno izplačevanje dela plače upniku.

Ali lahko izvršba doseže tudi samostojnega podjetnika, ki nima plače?

Da, a tudi njemu mora ostati zaščiteni znesek. Pri izvršbi na denarna sredstva na računu mu mora od skupne vsote mesečnih prilivov ostati najmanj 76 % minimalne plače, pri terjatvah iz zakonite preživnine najmanj 50 %. Pri davčni izvršbi mu mora ostati 76 % minimalne plače.

Ali so kateri prejemki izvzeti iz izvršbe?

Da. Iz izvršbe so izvzeti na primer prejemki iz zakonite preživnine, odškodnina zaradi telesne poškodbe po predpisih o invalidskem zavarovanju, denarna socialna pomoč, starševski dodatek, otroški dodatek, dodatek za veliko družino, dodatek za nego otroka ter štipendije. Enako velja pri davčni izvršbi.

Kaj se zgodi, če dolžnik dlje časa ne prejema plače?

Če dolžnik ob prejemu sklepa in tudi vsaj eno leto prej ne prejema rubljivih prejemkov ali jih eno leto po prejemu sklepa ne prejme, mora delodajalec o tem obvestiti sodišče. Če sodišče ugotovi, da dolžnik še vedno nima rubljivih prejemkov, izvršbo ustavi. Upnik lahko v 15 dneh od vročitve sklepa o ustavitvi sodišču sporoči podatke o novem delodajalcu, in sodišče ustavitev razveljavi.

Sorodne vsebine

• Izterjava dolga zaradi neplačanega računa
• Kaj je izvršnica?

Viri: Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2)