Pravni nasveti

Obstaja omejeno število načinov, na katere je možno zapreti d.o.o., in sicer redna ali prisilna likvidacija, prenehanje po skrajšanem postopku, izbris in stečaj. V prispevku so omenjeni postopki predstavljeni s postopkovno-formalnega in stroškovnega vidika.

Če je vaše podjetje imetnik spletne strani ali spletne trgovine, ki ponuja izdelke fizičnim osebam za privatno uporabo, potem morate imeti na njej objavljene vse zakonsko zahtevane podatke. Kateri so ti podatki, pa si preberite v nadaljevanju.

Odgovor na vprašanje, kako se pravno in ekonomsko optimalno zaposliti v d.o.o., je večplastno in odvisno od večih dejavnikov. Dejstvo je tudi, da zna biti pravno optimalna zaposlitev pogosto ekonomsko ne-optimalna in obratno.

Velika večina manjših podjetjih in samostojnih podjetnikov si ne more privoščiti, da bi za svojo dejavnost kupila lastne poslovne prostore. Posledica tega dejstva je, da poslovne prostore vzamejo v najem za določen oziroma za nedoločen čas.

Dejstvo je, da e-poštni marketing v Sloveniji postaja čedalje večja nadloga. Statistike so nedavno postregle s presenetljivim podatkom, da vsak Slovenec, ki uporablja e-pošto, vsak dan dobi v svoj e-poštni nabiralnik več deset promocijskih sporočil.

Posameznik z ustanovitvijo družbe z omejeno odgovornostjo ali samozaposlitvijo kot samostojni podjetnik avtomatično postane gospodarski subjekt, ki z vstopom na trg in pričetkom delovanja »postane« prava uka stranka.

Vrednost podjetja je lahko dejstvo, npr. knjigovodska vrednost, tj. razlika med sredstvi in obveznostmi podjetja, lahko pa je le ocena, ki izhaja iz npr. tržne vrednosti (kakšno vrednost bi za podjetje določil potencialni kupec), diskontirane, vlagateljeve, likvidacijske, zavarovalne vrednosti itd.

Startup pravnik pogosto naleti na primere mladih podjetnikov ali ekip, ki imajo razvito idejo ali produkt in so pred kratkim vstopili na trg z odličnim produktom, zagreto ekipo in rastočo prodajo. Kaj pa, če na podjetje pogledamo s formalnopravnega vidika: je res vse tako, kot mora biti?

Moderne družbene pogodbe pogosto vsebujejo možnost, da zaposleni postopno pridobivajo pravico do odkupa poslovnega deleža. Institut, ki mu v tujini rečejo vesting, se je v zadnjem času zasidral tudi v slovenskem prostoru.

Crowdfunding oziroma množično financiranje je alternativni način financiranja poslovnih idej, ki vodijo do uspešnega zagona podjetja. Uporabniku omogoča, da s pomočjo spletne platforme doseže potencialne investitorje in s tem zbere znesek, ki mu pomaga pri ustanovitvi in/ali zagonu podjetja.

Poznavanje zakonodaje je neizogiben del poslovanja vsakega podjetja. V času, ko je veljavna zakonodaja sestavljena iz vedno večjega števila zakonov, uredb, direktiv in pravilnikov, je toliko bolj pomembno, da podjetnik vsaj okvirno pozna zakone, ki se nanašajo na poslovanje njegovega podjetja.

E-marketing je v Sloveniji čedalje bolj razširjen. To ne preseneča, saj je preprost, poceni in včasih celo učinkovit. Njegove najpogostejše pojavne oblike so internetni marketing, marketing na socialnih omrežjih, mobilni marketing in e-poštni marketing.

Želite oddajati sobo ali stanovanje prek Airbnb, pa ne veste, kaj vse potrebujete? Kakšne so davčne obveznosti sobodajalca? Mora izdati in davčno potrditi račun? Finančna uprava je pripravila brošuro, s katero se zdi, da bo opravljanje te dejavnosti lažje.

Ste se domislili inovativne ideje za vaš bodoči startup? Razmišljate o novih kreativnih izdelkih in storitvah? Preden z idejo pohitite na Kickstarter ali pa o njej poveste prijateljem ob kavi, preberite spodnji članek.

V tem članku bo predstavljen pojem leasinga, njegova uporabnost, njegove prednosti in slabosti. Razložene bodo različne oblike finančnega leasinga. Na koncu pa bo leasing analiziran preko primerjave z drugi oblikami financiranja.

Kot zavarovanka po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, med katere je uvrščena kot oseba, ki opravlja pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost, ima mati, ki vodi s.p., pravico do materinskega dopusta, ki sodi med pravice iz zavarovanja za starševsko varstvo.

Upnik lahko v postopku izvršbe izbira med različnimi izvršilnimi sredstvi. Preko rubeža lahko poseže na dolžnikove premičnine, nepremičnine, vrednostne papirje, sredstva na dolžnikovem tekočem računu itd. Ena od možnosti je, da poseže na del dolžnikove plače.

Nepridobitnim organizacijam, vključno z društvi, ni več potrebno izdajati računov, pod pogojem, da v koledarskem letu ne zaslužijo več kot 5.000 evrov, da opravljajo nepridobitno dejavnost in da prodajajo svoje blago oziroma storitve potrošnikom, torej nezavezancem za DDV.

V tokratni rubriki Odgovor strokovnjaka bomo pojasnili vse posledice, ki jih je deležen študent, po tem, ko odpre lastno podjetje. Lahko študent, ki odpre podjetje, še naprej redno študira? Mu ostanejo študentske bonitete? Je kakšna razlika, če odpre s.p. ali če odpre d.o.o.?

Menica je vrednostni papir, ki vsebuje obveznost izdajatelja menice in drugih zavezancev, da bo meničnemu upniku izplačan določen denarni znesek. Ta znesek bo plačal izdajatelj sam, ali pa bo po njegovem nalogu plačala tretja oseba.

V resnih tržnih ekonomijah nadzorni sveti dejansko delujejo kot nekakšni “Guardian angeli” v gospodarskih družbah. Poslovna tradicija in etika jim namreč narekujeta opravljanje nadzora nad zakonitostjo in etičnostjo poslovanja podjetij, to funkcijo pa običajno jemljejo častno in odgovorno.

V tokratni rubriki Odgovor strokovnjaka bomo predstavili postopek prehoda z “navadnega” ali drugače rečeno “polnega” s.p. na “popoldanski” s.p. (opravljanje dejavnosti kot postranski poklic). Pomembno je vedeti, da imajo lahko popoldanski s.p. le tisti, ki so zaposleni za polni delovni čas.

Spremembe Zakona o gospodarskih družbah prinašajo novosti glede poslovanja s.p.-jev, predvsem glede postopka zaprtja s.p.. Po novem je dovoljen prenos s.p. na katerokoli fizično oseb, pri vpisu prokurista je potrebno soglasje, izjavo lastnika o dovolitvi poslovanja pa lahko overi tudi točka VEM.

Novela ZGD-1I, ki je spremenila Zakon o gospodarskih družbah, vsebuje tudi nova pravila glede omejevanja ustanavljanja družb in samostojnih podjetnikov ter nove prepovedi veriženja podjetij, ki se pričnejo uporabljati 1. januarja 2016.

Pravna podlaga za dajanje posojil med podjetji je posojilna pogodba. Ustna posojilna pogodba je veljavna, vendar pa se v praksi pogosto zahteva in tudi priporoča pisna oblika, še posebej za potrebe naknadnega dokazovanja obstoja posojilne pogodbe.