Pravne pasti mladega podjetja
Pravne pasti mladega podjetja (Vir – Deathtothestockphoto.com)
To pomeni, da se predpostavlja, da je s tem trenutkom seznanjen z vsemi aktualno veljavnimi predpisi in zakonodajo, ki ureja delovanje gospodarskih subjektov na trgu. Članek se dopolnjuje s člankom Katere zakone mora poznati podjetnik.
Za fizične osebe v pravu velja pravilo: vse, kar ni izrecno prepovedano, je dovoljeno. Torej, če je v Kazenskem zakoniku prepovedano odtujevanje in prisvajanje tujih stvari, tega kot fizične osebe ne smemo delati. Vse, kar nam z raznimi zakoni ni prepovedano, lahko delamo. Za pravne osebe (vse gospodarske družbe, s.p.-je, zavode…itd) pa velja obratno pravilo: vse kar ni izrecno dovoljeno, je prepovedano.
Da takšno pravilo podjetnik lahko spoštuje, mora poznati vse predpise in zakonodajo; tako s področja nastopanja na trgu, sklepanja pogodb, oglaševanja, varstva pravic potrošnikov, do davčne zakonodaje, obveznosti na področju računovodskih predpisov, do delovno-pravne zakonodaje. Vse to predstavlja ogromno količino podatkov in predpisov ter iz njih izhajajočih obveznosti.
Podjetnik s pričetkom delovanja stopi v pravno razmerje s štirimi »AKTERJI« do katerih ima določene obveznosti, pravice ali dolžnosti.
Povezava: lastnik podjetja – podjetnik
Tudi v kolikor gre za eno in isto »osebo«, se moramo zavedati, da sta pravno gledano to dva različna subjekta: lastnik podjetja kot fizična oseba in družba – pravna oseba, ki jo je lastnik (ali več lastnikov skupaj) ustanovil.
Lastnik podjetja ustanovi družbo z Aktom o ustanovitvi oziroma družbeno pogodbo, če je več ustanoviteljev. V tem dokumentu definira osnovne elemente družbe: firmo (ime) družbe, sedež družbe, način upravljanja, dejavnosti družbe, čas njenega delovanja….itd.
V kolikor se ustanovitelj družbe želi zaposliti v družbi mora skleniti pogodbo o zaposlitvi ali pogodbo o vodenju/poslovodenju/prokuri.. itd z družbo kot pravno osebo.
Posebni predpisi urejajo tudi minimalno obrestno mero za posojila, sklenjena med lastnikom in podjetjem oziroma drugimi povezanimi osebami, ki jih je potrebno upoštevati. Skratka: podjetnik mora najprej razumeti, da sta ustanovitelj (ki je velikokrat hkrati tudi direktor) in podjetje dva različna pravna subjekta.
Potrebujete pravno pomoč? Pokličite na 031 857 940 ali pisite na pravnik at mladipodjetnik.si.
Povezava: podjetje – država
Podjetje je dolžno spoštovati določena pravila in poročati oziroma delovati, kot to predpisuje država. To pomeni, da mora imeti vse zakonsko zahtevane splošne akte podjetja: pravilnik o računovodstvu, sistematizacijo delovnih mest, sklepe uprave, pravilnik o varovanju osebnih podatkov, ustrezno dovoljenje za ravnanje z odpadno embalažo… ter spoštovati vsa pravila, ki veljajo za določeno gospodarsko panogo.
Podjetnik mora dobro poznati (slovensko in evropsko) zakonsko ureditev področja, na katerem želi delovati. Pri tem gre predvsem za obvezne licence, dovoljenja, potrdila, strokovne izpite, vpise v zbornice, koncesije in drugo.
Podjetnik mora upoštevati vse predpise s področja računovodstva, davčne zakonodaje in varstva potrošnikov kot fizičnih oseb.
Povezava: podjetje – dobavitelji
Da podjetje lahko deluje, stopi v relacijo: podjetje – dobavitelji. Praviloma se z dobavitelji sklepajo dolgoročne pogodbe. V tem primeru je pomembno, kako in kaj se podjetnik dogovori z dobaviteljem. Pred samo sklenitvijo pogodbe je ključna raziskava trga in nato pogajanja z izbranimi dobavitelji.
Svetujemo, da se v pogodbi natančno določijo ključni elementi pogodbe (cena, količina, kvaliteta, način dobave, odprava reklamacij, plačilni pogoji, reklamni material, pravice intelektualne lastnine, prekinitev in odstop od pogodbe, varovanje poslovnih skrivnosti in drugo).
Stranki lahko pred samo sklenitvijo pogodbe v času pogajanj skleneta pismo o nameri ali predpogodbo. V kolikor gre pri pogodbi z dobaviteljem za enkratno, manjše sodelovanje, je sklenitev posla lahko enostavnejše.
Povezava: podjetje – stranke
Bistvo podjetja pa je seveda njegov odnos s strankami, kupci oziroma odjemalci. Tukaj ne bomo govorili o tem, da je kupec »kralj«, kot večkrat slišimo; saj to ni članek o trženju, ampak o pravnem vidiku podjetništva.
Tudi tu je ključni poudarek na pogodbah, ki jih sklepa podjetje s svojimi strankami. Težko si je predstavljati, vendar tudi kadar s stranko ne sklenemo pisne pogodbe, s samo prodajo produkta ali storitve sklenemo pogodbo kot pravni posel, z vsemi posledicami, ki izhajajo iz veljavne zakonodaje.
Torej, če predstavimo primer: podjetnik ima trgovino, kjer prodaja pekovsko pecivo in pijačo ter kupcu proda pecivo, ta mu ga na podlagi izstavitve računa plača. V tem primeru je prišlo do prodajne pogodbe (kljub temu, da je stranki nista pisno sklenili) in prodajalec odgovarja za vse pravne in stvarne napake prodanega blaga (npr. da je bilo pecivo pokvarjeno in je povzročilo slabost ali bolezen). V tem primeru je prodajalec dolžan vrniti denar, odgovarja za nastalo škodo in podobno. Če povzamemo: vsak posel, kjer pride do izmenjave dobrin/storitev za denar ali dobrine za drugo dobrino, je sklenitev pogodbe.
Zakon za določene pravne posle predpisuje obvezno obličnost pogodbe – torej, da mora biti v pisni obliki: npr. gradbene pogodbe.
Potrebujete pravno pomoč? Pokličite na 030 708 807 ali pisite na pravnik at mladipodjetnik.si.
Tam, kjer pa obličnost pogodbe ni predpisana, pisna pogodba ni obvezna, vendar je za večje posle to priporočljivo, saj v njej stranki natančno opredelita svoje pravice in obveznosti, kar pomaga pri reševanju morebitnih kasneje nastalih sporov.
Ločimo dve obliki poslovanja
- B2B: Business-to-business; kjer medsebojno poslujeta dva gospodarska subjekta. Tu so pomembne predvsem splošne določbe pogodbenega prava in pa medsebojni dogovori.
- B2C: Business-to-consumer; v tem primeru podjetja svoje produkte ali storitve nudijo končnim potrošnikom oziroma fizičnim osebam. Fizične osebe so, kot že rečeno, prava neuke stranke, zato jih država dodatno ščiti z Zakonom o varstvu potrošnikov. Ta zakon je zelo pomemben in ga morajo podjetja dobro poznati, predvsem glede oglaševanja, trženja, garancij za brezhibno delovanje stvari, splošnih pogojev prodaje in sedaj zelo aktualne internetne prodaje (prodaja na daljavo).
Podjetja morajo zagotoviti tudi možnost reklamiranja izdelkov ali storitev in odpravo reklamacij.
V podjetništvu se trenutno še ne moremo popolnoma izogniti problematiki neplačil. Tu svetujemo, da podjetja dobro preverijo svoje kupce; preko bonitetnih ocen in ostalih podatkov, ki jih lahko dobijo na trgu o posameznem kupcu. V kolikor terjatve vseeno niso plačane, pripročamo, da se podjetja obrnejo na ustrezno pravno pomoč (izvršbe).
Osnovni pravni akti, ki jih mora poznati vsak podjetnik
- Obligacijski zakonik (določa pogodbene obveznosti in pravice, določa pravila glede ponudbe, stvarnih in pravnih napak stvari in drugo)
- Zakon o gospodarskih družbah (določa poslovanje gospodarskih subjektov, računovodstvo, bilance, odnosi znotraj družb in drugo)
- Zakon o varstvu potrošnikov (ureja poslovanje in ravnanje podjetja do potrošnika kot fizične osebe)
- Zakone ter podzakonske predpise s področja davčne zakonodaje in računovodstva
Kdaj poiskati strokovno pravno pomoč?
Strokovno pravno pomoč naj podjetniki poiščejo pri:
Preberite tudi: Raziskava trga – nuja in potreba.
- kompleksnejših, pomembnejših in dolgoročnejših pogodbah (franšizah, pogodbah s podjetji v tujini…);
- kreiranju in spreminjanju splošnih aktov podjetja (družbena pogodba, sklepi družbe…);
- preoblikovanju pravno-formalne oblike družbe, prodaja deležev družbe…
- nastopanju pri javnih naročilih;
- izvršbah;
- pripravi kompleksnejših vlog za javne razpise;
- v primeru pravnih sporov
Za vsako področje poiščite prave strokovnjake – le tako je uspeh zagotovljen!