S katerimi zakoni mora biti podjetnik seznanjen – vodič
Temeljni predpisi, ki urejajo poslovanje podjetja
Temeljni predpis, ki ureja statusno-pravni položaj družb in samostojnih podjetnikov, je Zakon o gospodarskih družbah RS (ZGD-1). V njem so urejena vprašanja razmerij med družbeniki, zastopanju družbe, poslovnih knjigah, letnih poročilih, odgovornosti za obveznosti itd. Za vpis sprememb pri pravnih osebah v sodni register je priporočljivo poznati tudi Uredbo o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register RS.
Za poslovanje podjetja so izjemno pomembni davčni zakoni RS, in sicer:
- Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2),
- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1),
- Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) in
- Zakon o dohodnini (ZDoh-2).
Nepoznavanje ali kršenje določb davčne zakonodaje lahko prinese marsikatero nepotrebno težavo, zato se je pred izvedbo določene transakcije priporočljivo predhodno posvetovati z računovodjo ali davčnim svetovalcem. Na sklop davčne zakonodaje se navezujejo tudi predpisi s področja socialne varnosti, in sicer:
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2),
- Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) in
- Zakon o urejanju trga dela (ZUTD).
Omenjeni zakoni določajo pogoje, kdaj se je podjetnik dolžan vključiti v socialna zavarovanja in za njih plačevati mesečne prispevke.
Ko podjetje zaposluje nove sodelavce, se mora podjetnik natančno seznaniti z določbami Zakona o delovnih razmerjih RS (ZDR-1). V njem so opredeljene obvezne sestavine pogodbe o zaposlitvi, delovni čas, nadurno delo, razporejanje delovnega časa, odpoved pogodbe o zaposlitvi itd. ZDR-1 dopolnjujejo Kolektivne pogodbe – analiza, ali podjetje zavezuje katera izmed kolektivnih pogodb, je ključnega pomena v postopku sklepanja delovnega razmerja.
Za zagotavljanje varstva pri delu je potrebno poznati tudi Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1). V zvezi z evidencami, ki jih je dolžan zagotavljati delodajalec, je obvezno poznavanje Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV).
Pri poslovanju podjetje vstopa v številna pogodbena razmerja s poslovnimi partnerji. Temeljni predpis, ki ureja glavna načela in splošna pravila za vsa obligacijska razmerja, je Obligacijski zakonik RS (OZ). V njem je poleg splošnih pravil mogoče najti določbe o posameznih pogodbah npr. o kupoprodajni pogodbi, najemni (zakupni) pogodbi, gradbeni pogodbi, podjemni pogodbi itd. Posamezne specifične pogodbe urejajo tudi drugi predpisi npr. Pogodba o avtorskem delu RS je opredeljena v Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah RS (ZASP).
V primerih, ko poslovanje ne poteka po načrtih, se je potrebno seznaniti z določbami Zakona o finančnem poslovanju RS, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). V njem so predpisani ukrepi, ki jih mora poslovodstvo opraviti v primeru insolventnosti in pravne posledice stečaja ali prisilne poravnave. V njem je urejen tudi osebni stečaj samostojnega podjetnika.
Predpisi, specifični za posamezno vrsto dejavnosti
Poleg zgoraj navedenih predpisov, ki jih mora poznati praktično vsak podjetnik, pa so v nadaljevanju navedeni še nekateri zakoni, ki so vezani na posamezno dejavnost podjetnika.
Za opravljanje nekaterih izrecno predpisanih dejavnosti mora podjetnik pridobiti obrtno dovoljenje. Pogoje ter postopek za pridobitev obrtnega dovoljenja določa Obrtni zakon RS (ObrZ) in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi. Za opravljanje dejavnosti v večstanovanjski stavbi je potrebno poznati omejitve in pogoje iz Stanovanjskega zakonika RS (SZ-1).
V primeru poslovanja prek interneta se je potrebno seznaniti z določbami sledečih zakonov RS – Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1), Zakona o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT) in Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), ki pa je bil z uveljavitvijo (na podlagi mnenja Ministrstva za pravosodje RS) Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov (GDPR) maja 2018 večinoma razveljavljen. Pri opravljanju dejavnosti spletnih trgovin in drugih dejavnostih, kjer podjetnik posluje s potrošniki, je obvezno natančno poznavanje Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot) in Zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (ZTZPUS-1). V primeru, da podjetje posluje tudi z gotovino, je potrebno poznati tudi določbe Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR) in Zakona o plačilnih storitvah in sistemih (ZPlaSS).
V članku so navedeni le nekateri najpomembnejši zakoni, ki naj služijo kot vodič v primerih, ko je podjetnik izgubljen v morju predpisov. Za natančnejše odgovore in v izogib tveganjem je priporočljivo, da se podjetnik predhodno posvetuje z ustrezno usposobljenim pravnim strokovnjakom, priporočamo pa vam tudi branje Pravne pasti mladega podjetja.
Ta članek je bil pripravljen na podlagi zakonodaje ter sodne in upravne prakse, veljavne v času priprave besedila. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje, sodne ali upravne prakse avtor in Zavod mladi podjetnik ne odgovarjata za ažurnost oziroma uskladitev besedila s kasnejšimi spremembami.
