S katerimi zakoni mora biti podjetnik seznanjen – vodič

Katere zakone mora poznati podjetnik: temeljni predpisi

Katere zakone mora poznati podjetnik? Temeljni predpis, ki ureja statusno-pravni položaj družb in samostojnih podjetnikov, je Zakon o gospodarskih družbah RS (ZGD-1). V njem so urejena vprašanja razmerij med družbeniki, zastopanju družbe, poslovnih knjigah, letnih poročilih, odgovornosti za obveznosti itd. Za vpis sprememb pri pravnih osebah v sodni register je priporočljivo poznati tudi Uredbo o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register RS.

Za poslovanje podjetja so izjemno pomembni davčni zakoni RS, in sicer:

• Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2),
• Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1),
• Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) in
• Zakon o dohodnini (ZDoh-2).

Nepoznavanje ali kršenje določb davčne zakonodaje lahko prinese marsikatero nepotrebno težavo, zato se je pred izvedbo določene transakcije priporočljivo predhodno posvetovati z računovodjo ali davčnim svetovalcem. Na sklop davčne zakonodaje se navezujejo tudi predpisi s področja socialne varnosti, in sicer:

• Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2),
• Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) in
• Zakon o urejanju trga dela (ZUTD) in Zakon o dolgotrajni oskrbi (Uradni list RS, št. 196/21).

Omenjeni zakoni določajo pogoje, kdaj se je podjetnik dolžan vključiti v socialna zavarovanja in za njih plačevati mesečne prispevke.

Ko podjetje zaposluje nove sodelavce, se mora podjetnik natančno seznaniti z določbami Zakona o delovnih razmerjih RS (ZDR-1). V njem so opredeljene obvezne sestavine pogodbe o zaposlitvi, delovni čas, nadurno delo, razporejanje delovnega časa, odpoved pogodbe o zaposlitvi itd. ZDR-1 dopolnjujejo Kolektivne pogodbe – analiza, ali podjetje zavezuje katera izmed kolektivnih pogodb, je ključnega pomena v postopku sklepanja delovnega razmerja.

Za zagotavljanje varstva pri delu je potrebno poznati tudi Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1). V zvezi z evidencami, ki jih je dolžan zagotavljati delodajalec, je obvezno poznavanje Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV).

Pri poslovanju podjetje vstopa v številna pogodbena razmerja s poslovnimi partnerji. Temeljni predpis, ki ureja glavna načela in splošna pravila za vsa obligacijska razmerja, je Obligacijski zakonik RS (OZ). V njem je poleg splošnih pravil mogoče najti določbe o posameznih pogodbah npr. o kupoprodajni pogodbi, najemni (zakupni) pogodbi, gradbeni pogodbi, podjemni pogodbi itd. Posamezne specifične pogodbe urejajo tudi drugi predpisi npr. Pogodba o avtorskem delu RS je opredeljena v Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah RS (ZASP).

V primerih, ko poslovanje ne poteka po načrtih, se je potrebno seznaniti z določbami Zakona o finančnem poslovanju RS, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). V njem so predpisani ukrepi, ki jih mora poslovodstvo opraviti v primeru insolventnosti in pravne posledice stečaja ali prisilne poravnave. V njem je urejen tudi osebni stečaj samostojnega podjetnika.

Predpisi, specifični za posamezno vrsto dejavnosti

Poleg zgoraj navedenih predpisov, ki jih mora poznati praktično vsak podjetnik, pa so v nadaljevanju navedeni še nekateri zakoni, ki so vezani na posamezno dejavnost podjetnika.

Za opravljanje nekaterih izrecno predpisanih dejavnosti mora podjetnik pridobiti obrtno dovoljenje. Pogoje ter postopek za pridobitev obrtnega dovoljenja določa Obrtni zakon RS (ObrZ) in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi, predvsem Uredba o obrtnih dejavnostih (Uradni list RS, št. 63/13 in 43/25), ki našteva dejavnosti, za katere je obrtno dovoljenje potrebno. Za opravljanje dejavnosti v večstanovanjski stavbi je potrebno poznati omejitve in pogoje iz Stanovanjskega zakona RS (SZ-1).

V primeru poslovanja prek interneta se je potrebno seznaniti z določbami sledečih zakonov RS – Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2, Uradni list RS, št. 130/2022), Zakona o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT) in Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), ki pa je bil z uveljavitvijo (na podlagi mnenja Ministrstva za pravosodje RS) Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov (GDPR) maja 2018 od 25. maja 2018 v večjem delu izpodrinjen z neposredno uporabo GDPR, razveljavil pa ga je Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/2022), ki velja od 26. januarja 2023. Pri opravljanju dejavnosti spletnih trgovin in drugih dejavnostih, kjer podjetnik posluje s potrošniki, je obvezno natančno poznavanje Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot-1, Uradni list RS, št. 130/2022) in Zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (ZTZPUS-1). V primeru, da podjetje posluje tudi z gotovino, je potrebno poznati tudi določbe Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR) in Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED).

V članku so navedeni le nekateri najpomembnejši zakoni, ki naj služijo kot vodič v primerih, ko je podjetnik izgubljen v morju predpisov. Za natančnejše odgovore in v izogib tveganjem je priporočljivo, da se podjetnik predhodno posvetuje z ustrezno usposobljenim pravnim strokovnjakom, priporočamo pa vam tudi branje Pravne pasti mladega podjetja.

Pregled temeljnih zakonov po področjih

Preglednica povezuje najpogostejša področja poslovanja z zakoni, ki jih urejajo. Pred pomembno odločitvijo preverite aktualno besedilo v državnem registru predpisov (PISRS).

Pogosta vprašanja

Kateri zakon je najpomembnejši za vsakega podjetnika?

Odvisno od pravnoorganizacijske oblike, a za večino je temeljni Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki ureja statusnopravni položaj podjetja, poleg njega pa davčna zakonodaja (ZDDPO-2, ZDDV-1, ZDavP-2, ZDoh-2) in delovnopravna zakonodaja (ZDR-1).

Ali se seznam zakonov iz tega članka od objave spreminja?

Da, zakonodaja se spreminja in dopolnjuje, zato je priporočljivo redno spremljati novosti (npr. zamenjavo ZVOP-1 z ZVOP-2 ob uporabi GDPR, ZEKom-1 z ZEKom-2 ali ZVPot z ZVPot-1) oziroma se posvetovati z računovodjo ali pravnikom.

Ali ZVOP-1 še velja?

Ne. Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 163/2022, začel je veljati trideseti dan po objavi, torej 26. januarja 2023, in je razveljavil ZVOP-1. Poleg ZVOP-2 se neposredno uporablja tudi Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR).

Kateri zakon ureja piškotke na spletni strani?

Piškotke ureja 225. člen Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2). Shranjevanje podatkov ali dostop do podatkov v terminalski opremi uporabnika je dovoljeno le, če je uporabnik v to privolil po jasnem in izčrpnem obvestilu, izjema pa je tehnično shranjevanje, ki je nujno za storitev, ki jo uporabnik izrecno zahteva.

Kateri zakon določa, da mora biti pogodba o zaposlitvi pisna?

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 17. členu določa, da se pogodba o zaposlitvi sklene v pisni obliki, delodajalec pa mora delavcu praviloma tri dni pred sklenitvijo izročiti pisni predlog. Če pisne pogodbe ni, to ne vpliva na obstoj in veljavnost pogodbe o zaposlitvi.

Sorodne vsebine

• Obvezni podatki na spletni strani
• Pravne pasti mladega podjetja

Ta članek je bil pripravljen na podlagi zakonodaje ter sodne in upravne prakse, veljavne v času priprave besedila. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje, sodne ali upravne prakse avtor in Zavod mladi podjetnik ne odgovarjata za ažurnost oziroma uskladitev besedila s kasnejšimi spremembami.