Regres in letni dopust

Regres in letni dopust sta nerazdružljivo povezana. Regres je vsota denarja, ki jo mora delodajalec plačati delojemalcu poleg letnega dopusta po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1). Letni dopust je pravica delavca, ki se ji slednji ne more odpovedati in ki mu je delodajalec ne sme kratiti.
Regres in letni dopust

Regres in letni dopust

Regres

Regres je vsota, ki jo mora delodajalec plačati delojemalcu po zakonu o delovnih razmerjih. Pravico do regresa delavec pridobi s pridobitvijo pravice do celotnega dopusta. Regres mora biti izplačan v denarju, če ni s kolektivno pogodbo dejavnosti določeno drugače.

Če ima delavec pravico do dopusta, ima vedno pravico tudi do regresa – v celoti ali do sorazmernega dela. Opozoriti pa je treba, da če je delavec zaposlen za krajši delovni čas, na primer polovičnega, ima tudi pravico do regresa le v polovičnem znesku.

Pravica do dopusta = pravica do regresa

Če delavec v koledarskem letu sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, mu je vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu. Razen če se delavec in delodajalec dogovorita drugače.

Na sorazmerno rabo dopusta je vezana tudi pravica do sorazmernega izplačila regresa. Prav tako ima delavec, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, tudi pravico do regresa. Ta mora biti sorazmeren delovnem času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Delavec ima namreč pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja, ki so enake tistim delavca, ki dela polni delovni čas, in jih uveljavlja sorazmerno s časom, za katerega je sklenil delovno razmerje.

Izjema od navedenega pravila so primeri, ko delavec dela krajši delovni čas po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisih o zdravstvenem zavarovanju ali predpisih o starševskem dopustu, ko se mu priznajo pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas, in pravica do plačila za delo po dejanski delovni obveznosti ter druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, ki se mu priznajo kot delavcu, ki dela polni delovni čas.

Delavec pridobi pravico do celotnega letnega dopusta, ko mu preteče čas nepretrganega delovnega razmerja, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev, ne glede na to, ali delavec dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega.

Prav tako ima delavec pravico do izrabe 1/12 letnega dopusta za vsak mesec dela v posameznem koledarskem letu, če gre za primere, ko:

  • v koledarskem letu, v katerem je sklenil delovno razmerje, ni pridobil pravice do celotnega letnega dopusta,
  • mu je prenehalo delovno razmerje pred potekom roka, po preteku katerega bi pridobil pravico do celotnega letnega dopusta,
  • mu je delovno razmerje v tekočem koledarskem letu prenehalo pred 1. julijem.

Rok izplačila regresa

Delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. Regres se mora izplačati do 30. junija tekočega koledarskega leta. Izjemoma se lahko izplača najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta ali v več delih, če je tako določeno s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti in če ima delodajalec resne likvidnostne težave. Delodajalec mora delavcem najkasneje do 31. marca tekočega leta posredovati pisno obvestilo o višini dopusta za tekoče leto.

Višina regresa

Minimalni znesek regresa za leto 2017 znaša 804,96 evrov bruto. Minimalna višina regresa je določena z minimalno plačo, ki velja na ravni države, kar pomeni, da je v skladu z zakonom o določitvi minimalne plače. Letos je tako minimalna višina regresa omejena z bruto zneskom 804,96 evrov.

Maksimalna višina izplačanega regresa ni omejena, a velja, da bodo za regres, ki presega 70 % povprečne plače, obračunani tudi prispevki za socialno varnost.

Prispevki in stroški z naslova regresa

Regres sodi med dohodke iz delovnega razmerja. To pomeni, da se ob izplačilu regresa obračuna tudi akontacija dohodnine. Če znesek izplačanega regresa presega 70 % povprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih v Republiki Sloveniji, se od dela, ki presega 70 % navedene povprečne plače, obračunajo tudi vsi prispevki za socialno varnost. V primeru, da se izplačilo regresa opravi v dveh ali več delih, se ob izplačilu naslednjega oziroma zadnjega dela regresa ugotovi celotna višina regresa. Tedaj se tudi izvrši obračun prispevkov od posameznih delov regresa za letni dopust.

Regres sodi med stroške v zvezi z zaposlitvijo. To pomeni, da so stroški regresa ne glede na višino izplačila za izplačevalca davčno priznani v celotnem izplačanem znesku.

Kazni za neupoštevanje zakona

Delavec se lahko v primeru kršitve zakona pri izplačilu regresa za letni dopust obrne na delovno inšpekcijo, ki je pristojna za to področje. Za uveljavljanje svojih pravic mora sam vložiti tožbo zoper delodajalca.

S tožbo zoper delodajalca za plačilo regresa za letni dopust delavec sproži individualni delovni spor proti delodajalcu, ker mu ta ni izplačal enega ali več regresov za letni dopust. Pred vložitvijo tožbe delodajalca ni treba posebej pozivati k plačilu zapadle denarne terjatve (je pa to priporočeno). Tožba se lahko namreč vloži neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem.

Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let, zato je treba tožbo vložiti pred iztekom roka.

V zvezi s kršitvami zakonskih določb o obveščanju in izrabi letnega dopusta določa ZDR naslednje kazni:

  • od 1.500 do 4.000 evrov se kaznuje delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost –, če delavcu ne zagotovi pravice do letnega dopusta,
  • od 750 do 2.000 evrov se kaznuje delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost –, če delavca ne obvesti o odmeri letnega dopusta v skladu z določbami ZDR in če delavcu ne izplača regresa v skladu s 131. členom ZDR.

Letni dopust

Letni dopust je pravica delavca, ki se ji ta ne more odpovedati in ki mu je delodajalec ne sme kratiti. Kakršna koli izjava ali sporazum, s katerim bi se delavec odpovedal pravici do dopusta ali se dogovoril za odškodnino, je neveljavna, razen v primeru prenehanja delovnega razmerja, ko imata delavec in delodajalec možnost, da se dogovorita o odškodnini za neizrabljen dopust.

Minimalno 4 tedni dopusta na leto

Vsak delavec ima ne glede na to, ali dela za polni ali krajši delovni čas, pravico do najmanj štirih tednov letnega dopusta, na primer:

  • 4-dnevni delovnik: 16 dni
  • 5-dnevni delovnik: 20 dni
  • 5-dnevni delovnik in vsaka druga sobota: 22 dni
  • 6-dnevni delovnik: 24 dni

Dopust je lahko tudi daljši od štirih tednov. O tem določajo morebitni interni akti podjetja, kolektivne pogodbe, ki zavezujejo delodajalca, in zakon o delovnih razmerjih (po zakonu še en dodatni dan pripada delavcu za vsakega otroka, mlajšega od 15 let, in še najmanj trije dnevi delavcem, ki so invalidi, starejši, imajo najmanj 60-% telesno okvaro ali negujejo otroka s telesno ali duševno prizadetostjo).

Pravico do celega dopusta delavec dobi, ko mu delovno razmerje teče neprekinjeno najmanj šest mesecev. Kar pa ne pomeni, da mu pred tem obdobjem dopust ne pripada! Pripada mu v sorazmernem delu. Torej delavcu že v prvem mesecu dela pripada sorazmerni del dopusta in ga ima pravico tudi izkoristiti.

Delavec ima v koledarskem letu pravico do letnega dopusta, ki traja najmanj štiri tedne. Najmanjše število dni dopusta je odvisno od razporeditve delovnega časa v tednu. Zato bo na primer nekdo, ki dela pet dni na teden, imel najmanj 20 dni dopusta. Če pa je delovni čas razporejen drugače, bo imel sorazmerno več ali manj dni dopusta.

Pri določanju trajanja letnega dopusta posameznemu delavcu se upošteva več dejavnikov. Med njimi so delovna doba, delovni pogoji, zahtevnost dela, zdravstveno stanje delavca, njegove socialne razmere (število in starost otrok), starost idr. Koliko dni dopusta pripada delavcu glede na posamezno merilo, določajo panožne kolektivne pogodbe.

Izraba dopusta

Delavec ima pravico izrabiti en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga sam določi. O tem mora obvestiti delodajalca najkasneje tri dni pred izrabo. Starši šoloobveznih otrok imajo pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic. Delodajalec delavcu teh dveh pravic ne more odreči, če to resneje ne ogroža delovnega procesa.

Letni dopust je mogoče izrabiti v več delih. Vendar mora delodajalec delavcu omogočiti, da en del dopusta traja najmanj dva tedna. Delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta do konca tekočega koledarskega leta, delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna dopusta, preostanek letnega dopusta pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta.

Primer izračuna

20 dni dopusta, pogodba sklenjena za 4 mesece: 20 / 12 x 4 = 5,67

Ker bi delavec le stežka izkoristil 0,67 dneva dopusta, zakon narekuje, da se najmanj pol dneva vedno zaokroži navzgor. Kar pomeni, da bi imel delavec v danem primeru za obdobje prvih štirih mesecev pravico do izkoristka šestih dni dopusta.

Prenos dopusta

Delavec ima pravico izrabiti ves letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu zaradi odsotnosti, bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka do 30. junija naslednjega koledarskega leta. A le, če je v koledarskem letu, v katerem mu je bil odmerjen dopust, delal vsaj šest mesecev. Če je delavec v koledarskem letu, v katerem mu je bil dopust odmerjen, delal manj kot šest mesecev, ima pravico izrabiti letni dopust do konca tekočega koledarskega leta. Od tega mora izrabiti do konca koledarskega leta najmanj dva tedna. Preostanek lahko izrabi po dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta.

Odškodnina za neizrabljen letni dopust

Pravica do letnega dopusta je temeljna pravica delavca iz delovnega razmerja. Delavec se ji ne more odreči niti z enostransko izjavo niti s sporazumom z delodajalcem o odpovedi pravici ali odškodnini za neizrabljen letni dopust. Sporazum, s katerim se delavec in delodajalec dogovorita o odškodnini za neizrabljeni letni dopust, je dopusten samo v 1 primeru. To je tedaj, ko delavcu preneha delovno razmerje pri delodajalcu in mu pred iztekom delovnega razmerja ni več mogoče zagotoviti izrabe letnega dopusta, do katerega je upravičen.

Še nekaj pomembnih informacij

  • Letni dopust lahko delavec izkoristi v več delih. A delodajalec mu mora omogočiti, da en del traja najmanj dva tedna.
  • Delavec mora najmanj dva tedna dopusta izkoristiti (delodajalec pa mu mora to omogočiti) do konca koledarskega leta (sicer mu dopust propade). Preostanek mora izkoristiti do 30. junija prihodnjega leta.
  • Delavec se pravici do dopusta ne more odpovedati. Če ga zaradi prekinitve delovnega razmerja ne bi mogel izkoristiti, mu ga je delodajalec dolžan izplačati.

VIRI:

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Delavnica: Razkrite skrivnosti s.p. in d.o.o. za začetnike

Delavnica: Razkrite skrivnosti s.p. in d.o.o. za začetnike

Vstop v svet podjetništva je za posameznika zelo velik korak. Za razliko od zaposlitve je namreč odgovoren tako za razvoj produkta in marketing kot tudi za celotno birokracijo. Preberite več >>

Startup pravnik

Startup pravnik

Startup pravnik pogosto naleti na primere mladih podjetnikov ali ekip, ki imajo razvito idejo ali produkt in so pred kratkim vstopili na trg z odličnim produktom, zagreto ekipo in rastočo prodajo. Kaj pa, če na podjetje pogledamo s formalnopravnega vidika: je res vse tako, kot mora biti? Preberite več >>

Pravno svetovanje

Pravno svetovanje

Imate v svojem podjetju težave pri sestavljanju in pregledu pogodb? Niste prepričani, če so pogoji uporabe na vaši spletni strani ustrezni? Bi radi izboljšali pogodbo o zaposlitvi, poslovodenju ali ostale pogodbe? Imate težave s kršenjem blagovne znamke? Rešitev je pravno svetovanje. Preberite več >>


Oddajte komentar na novi Zakon o varstvu potrošnikov

Oddajte komentar na novi Zakon o varstvu potrošnikov

Pohitite! Do 30. septembra lahko oddate komentar na predlog Zakona o varstvu potrošnikov. Novi zakon bo uskladil slovensko zakonodajo z evropskimi predpisi in dodal številne novosti. Preberite več >>

Ali lahko zaposlenim ponudite lastništvo prek modela ESOP?

Ali lahko zaposlenim ponudite lastništvo prek modela ESOP?

ESOP oziroma employee stock ownership plan je konstrukt, ki zaposlenim v podjetju omogoča, da pridobijo lastniški delež v kapitalu. Splošno gledano gre za opcijska upravičenja delavcev, ki se na nek način obravnavajo kot del zaslužka. Preberite več >>

Kako izberemo firmo in blagovno znamko za svoje podjetje?

Kako izberemo firmo in blagovno znamko za svoje podjetje?

Predpogoj za ustanovitev podjetja je, da si ustanovitelji izberejo firmo družbe. Kljub splošnemu prepričanju firma ni sinonim za podjetje ali gospodarsko družbo, ampak je le označba podjetja. Firma pomeni ime družbe, ki navzven predstavlja podjetje in služi identifikaciji. Preberite več >>

Kakšen je postopek izvršbe preko izvršitelja?

Kakšen je postopek izvršbe preko izvršitelja?

Marsikateri podjetnik se sreča z zamudniki in neplačniki. Kadar druge spodbude niso učinkovite, ostane le še sodni način izterjave oziroma izvršba. Več o postopku izvršbe preko izvršitelja lahko preberete v spodnjem članku. Preberite več >>

Dohodninska lestvica in davčne olajšave

Dohodninska lestvica in davčne olajšave

Oglejte si lestvico za odmero dohodnine in olajšave za leto 2017 na podlagi Pravilnika o določitvi olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2017. Preberite več >>

Ali gentlemanski sporazum zavezuje stranki?

Ali gentlemanski sporazum zavezuje stranki?

Gentlemanski sporazum, za katerega pogosteje uporabljamo angleški izraz gentlemen's agreement, je oblika nepravnega dogovora, ki med strankama ustvarja neko moralno zavezo. Preberite več >>

Odškodninska odgovornost po ZGD

Odškodninska odgovornost po ZGD

Ob osamosvojitvi si velika večina državljanov ni niti v sanjah predstavljala, kako bo v naslednjih dvajsetih letih država dopustila nekaterim prijateljskim, s politiko interesno povezanim posameznikom, masovno krajo družbenega premoženja, razprodajo poslovne morale, masovna odpuščanja ipd. Preberite več >>

Oznake: , , , ,
Iskanje
↓ Pomagamo vam pri rasti ↓

MP dogodek: Koliko me stane podjetje?

27.09.2017 od 13:00 do 16:00
MP dogodek: Koliko me stane podjetje?

Pred odpiranjem podjetja se bodočemu podjetniku poraja mnogo vprašanj. Postopek odprtja, prispevki, davki, oblika... Na podlagi desetletnih izkušenj smo zbrali najpogostejša vprašanja in jih zapakirali v izobraževanje, na katerem bo tudi možnost za vaša vprašanja.
Preberite več >>

Delavnica: Razkrite skrivnosti s.p. in d.o.o. za začetnike

27.09.2017 od 13:00 do 16:00
Delavnica: Razkrite skrivnosti s.p. in d.o.o. za začetnike

Vstop v svet podjetništva je za posameznika zelo velik korak. Za razliko od zaposlitve je namreč odgovoren tako za razvoj produkta in marketing kot tudi za celotno birokracijo.
Preberite več >>

Delavnica: Z blog marketingom do novih strank na spletu

13.10.2017 od 9:00 do 17:00
Delavnica: Z blog marketingom do novih strank na spletu

Sanjate, da stranke pridejo k vam same od sebe? Želite prevzeti vodilno pozicijo na spletu in prehiteti konkurente? Pridružite se nam na delavnici, na kateri se boste naučili, kako z blog marketingom priti do novih strank, močnejše blagovne znamke in dodatnega prihodka.
Preberite več >>

MP delavnica: Maksimalna Produktivnost

27.10.2017 od 14:00 do 18:00
MP delavnica: Maksimalna Produktivnost

Povečajte svojo produktivnost z naprednimi vitkimi in agilnimi prijemi. V celotni zgodovini človeštva sta predvsem inoviranje ter superiorna organiziranost vedno vodili na vrh in do novih nepričakovanih uspehov - tudi v podjetništvu in poslovnem svetu.
Preberite več >>

Vse za podjetje