Regres in letni dopust

Regres in letni dopust sta nerazdružljivo povezana. Regres je vsota denarja, ki jo mora delodajalec plačati delojemalcu poleg letnega dopusta po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1). Letni dopust je pravica delavca, ki se ji slednji ne more odpovedati in ki mu je delodajalec ne sme kratiti.
Regres in letni dopust

Regres in letni dopust

Regres

Regres je vsota, ki jo mora delodajalec plačati delojemalcu po zakonu o delovnih razmerjih. Pravico do regresa delavec pridobi s pridobitvijo pravice do letnega dopusta. Regres mora biti izplačan v denarju, če ni s kolektivno pogodbo dejavnosti določeno drugače. Če ima delavec pravico do dopusta, ima vedno pravico tudi do regresa – v celoti ali do sorazmernega dela.

Pravica do dopusta = pravica do regresa

Če delavec v koledarskem letu sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, mu je vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu. Razen če se delavec in delodajalec dogovorita drugače.

Na sorazmerno rabo dopusta je vezana tudi pravica do sorazmernega izplačila regresa. Prav tako ima pravico do regresa tudi delavec, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas. Delovni čas ne vpliva na pravico do letnega dopusta, lahko pa vpliva na višino regresa. Ta je sorazmeren delovnem času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Delavec ima namreč pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja, ki so enake tistim delavca, ki dela polni delovni čas, in jih uveljavlja sorazmerno s časom, za katerega je sklenil delovno razmerje.

Izjema od navedenega pravila so primeri, ko delavec dela krajši delovni čas po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisih o zdravstvenem zavarovanju ali predpisih o starševskem dopustu, ko se mu priznajo pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas, in pravico do plačila za delo po dejanski delovni obveznosti ter druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, ki se mu priznajo kot delavcu, ki dela polni delovni čas.

V primeru da delavec sklene delovno razmerje ali mu to preneha med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta,  dobi pravico do izrabe 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve.

Rok izplačila regresa

Delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. Regres se mora izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. Izjemoma se lahko izplača najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta, če je tako določeno s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti in če ima delodajalec resne likvidnostne težave. Delodajalec mora delavcem najkasneje do 31. marca tekočega leta posredovati pisno obvestilo o višini dopusta za tekoče leto.

V primeru da se delavec zaposli po prvem juliju, v splošnem velja, da mora delodajalec delavcu del regresa, ki mu pripada izplačati do konca tekočega koledarskega leta.

Višina regresa

Minimalni znesek regresa za leto 2018 znaša 842,79 evrov bruto, oziroma 638 evrov neto. Minimalna višina regresa je določena z minimalno plačo, ki velja na ravni države, kar pomeni, da je v skladu z zakonom o določitvi minimalne plače. Letos je tako minimalna višina regresa omejena z bruto zneskom 842,79 evrov.

Maksimalna višina izplačanega regresa ni omejena, a velja, da bodo za regres, ki presega 70 % povprečne plače, obračunani tudi prispevki za socialno varnost.

Prispevki in stroški z naslova regresa

Regres sodi med dohodke iz delovnega razmerja. To pomeni, da se ob izplačilu regresa obračuna tudi akontacija dohodnine. Če znesek izplačanega regresa presega 70 % povprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih v Republiki Sloveniji, se od dela, ki presega 70 % navedene povprečne plače, obračunajo tudi vsi prispevki za socialno varnost. V primeru, da se izplačilo regresa opravi v dveh ali več delih, se ob izplačilu naslednjega oziroma zadnjega dela regresa ugotovi celotna višina regresa. Tedaj se tudi izvrši obračun prispevkov od posameznih delov regresa za letni dopust.

Regres sodi med stroške v zvezi z zaposlitvijo. To pomeni, da so stroški regresa ne glede na višino izplačila za izplačevalca davčno priznani v celotnem izplačanem znesku.

Kazni za neupoštevanje zakona

Delavec se lahko v primeru kršitve zakona pri izplačilu regresa za letni dopust obrne na delovno inšpekcijo, ki je pristojna za to področje. Za uveljavljanje svojih pravic mora sam vložiti tožbo zoper delodajalca.

S tožbo zoper delodajalca za plačilo regresa za letni dopust delavec sproži individualni delovni spor proti delodajalcu, ker mu ta ni izplačal enega ali več regresov za letni dopust. Pred vložitvijo tožbe delodajalca ni treba posebej pozivati k plačilu zapadle denarne terjatve (je pa to priporočeno). Tožba se lahko namreč vloži neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem.

Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let, zato je treba tožbo vložiti pred iztekom roka.

V zvezi s kršitvami zakonskih določb o obveščanju in izrabi letnega dopusta določa ZDR naslednje kazni:

  • od 1.500 do 4.000 evrov se kaznuje delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost –, če delavcu ne zagotovi pravice do letnega dopusta,
  • od 750 do 2.000 evrov se kaznuje delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost –, če delavca ne obvesti o odmeri letnega dopusta v skladu z določbami ZDR in če delavcu ne izplača regresa v skladu s 131. členom ZDR.

Letni dopust

Letni dopust je pravica delavca, ki se ji ta ne more odpovedati in ki mu je delodajalec ne sme kratiti. Kakršna koli izjava ali sporazum, s katerim bi se delavec odpovedal pravici do dopusta ali se dogovoril za odškodnino, je neveljavna, razen v primeru prenehanja delovnega razmerja, ko imata delavec in delodajalec možnost, da se dogovorita o odškodnini za neizrabljen dopust.

Minimalno 4 tedni dopusta na leto

Vsak delavec ima ne glede na to, ali dela za polni ali krajši delovni čas, pravico do najmanj štirih tednov letnega dopusta, na primer:

  • 4-dnevni delovnik: 16 dni
  • 5-dnevni delovnik: 20 dni
  • 5-dnevni delovnik in vsaka druga sobota: 22 dni
  • 6-dnevni delovnik: 24 dni

Dopust je lahko tudi daljši od štirih tednov. O tem določajo morebitni interni akti podjetja, kolektivne pogodbe, ki zavezujejo delodajalca, in zakon o delovnih razmerjih (po zakonu še en dodatni dan pripada delavcu za vsakega otroka, mlajšega od 15 let, in še najmanj trije dnevi delavcem, ki so invalidi, starejši, imajo najmanj 60-% telesno okvaro ali negujejo otroka s telesno ali duševno prizadetostjo).

Najmanjše število dni dopusta je odvisno od razporeditve delovnega časa v tednu. Zato bo na primer nekdo, ki dela pet dni na teden, imel najmanj 20 dni dopusta. Če pa je delovni čas razporejen drugače, bo imel sorazmerno več ali manj dni dopusta.

Pri določanju trajanja letnega dopusta posameznemu delavcu se upošteva več dejavnikov. Med njimi so delovna doba, delovni pogoji, zahtevnost dela, zdravstveno stanje delavca, njegove socialne razmere (število in starost otrok), starost idr. Koliko dni dopusta pripada delavcu glede na posamezno merilo, določajo panožne kolektivne pogodbe.

Izraba dopusta

Delavec ima pravico izrabiti en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga sam določi. O tem mora obvestiti delodajalca najkasneje tri dni pred izrabo. Starši šoloobveznih otrok imajo pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic. Delodajalec delavcu teh dveh pravic ne more odreči, če to resneje ne ogroža delovnega procesa.

Letni dopust je mogoče izrabiti v več delih. Vendar mora delodajalec delavcu omogočiti, da en del dopusta traja najmanj dva tedna. Delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta do konca tekočega koledarskega leta, delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna dopusta, preostanek letnega dopusta pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta.

Primer izračuna

20 dni dopusta, pogodba sklenjena za 4 mesece: 20 / 12 x 4 = 5,67

Ker bi delavec le stežka izkoristil 0,67 dneva dopusta, zakon narekuje, da se najmanj pol dneva vedno zaokroži navzgor. Kar pomeni, da bi imel delavec v danem primeru za obdobje prvih štirih mesecev pravico do izkoristka šestih dni dopusta.

Prenos dopusta

Delavec ima pravico izrabiti ves letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu zaradi odsotnosti, bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka do 30. junija naslednjega koledarskega leta.

Odškodnina za neizrabljen letni dopust

Pravica do letnega dopusta je temeljna pravica delavca iz delovnega razmerja. Delavec se ji ne more odreči niti z enostransko izjavo niti s sporazumom z delodajalcem o odpovedi pravici ali odškodnini za neizrabljen letni dopust. Sporazum, s katerim se delavec in delodajalec dogovorita o odškodnini za neizrabljeni letni dopust, je dopusten samo v 1 primeru. To je tedaj, ko delavcu preneha delovno razmerje pri delodajalcu in mu pred iztekom delovnega razmerja ni več mogoče zagotoviti izrabe letnega dopusta, do katerega je upravičen.

Še nekaj pomembnih informacij

  • Letni dopust lahko delavec izkoristi v več delih. A delodajalec mu mora omogočiti, da en del traja najmanj dva tedna.
  • Delavec mora najmanj dva tedna dopusta izkoristiti (delodajalec pa mu mora to omogočiti) do konca koledarskega leta (sicer mu dopust propade). Preostanek mora izkoristiti do 30. junija prihodnjega leta.
  • Delavec se pravici do dopusta ne more odpovedati. Če ga zaradi prekinitve delovnega razmerja ne bi mogel izkoristiti, mu ga je delodajalec dolžan izplačati.

VIRI:

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Startup pravnik

Startup pravnik

Startup pravnik pogosto naleti na primere mladih podjetnikov ali ekip, ki imajo razvito idejo ali produkt in so pred kratkim vstopili na trg z odličnim produktom, zagreto ekipo in rastočo prodajo. Kaj pa, če na podjetje pogledamo s formalnopravnega vidika: je res vse tako, kot mora biti? Preberite več >>

Pravno svetovanje

Pravno svetovanje

Imate v svojem podjetju težave pri sestavljanju in pregledu pogodb? Niste prepričani, če so pogoji uporabe na vaši spletni strani ustrezni? Bi radi izboljšali pogodbo o zaposlitvi, poslovodenju ali ostale pogodbe? Imate težave s kršenjem blagovne znamke? Rešitev je pravno svetovanje. Preberite več >>


GDPR: Uredba o varstvu podatkov

GDPR: Uredba o varstvu podatkov

GDPR - Splošna uredba o varstvu podatkov (SUVP) je meseca maja prinesla nova pravila in obveznosti za organizacije, ki pri svojem poslovanju obdelujejo osebne podatke med drugim bistveno strožji nadzor in omejitve pri uporabi osebnih podatkov o obiskovalcih spletnih strani in mest. Preberite več >>

Novi Gradbeni zakon: lažja pridobitev gradbenega dovoljenja in legalizacija črnih gradenj

Novi Gradbeni zakon: lažja pridobitev gradbenega dovoljenja in legalizacija črnih gradenj

S 1.6.2018 so v veljavo stopili trije novi zakoni s področja urejanja prostora in gradenj. Gre za Zakon o urejanju prostora, Gradbeni zakon in Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti. Največ pozornost javnosti je bil deležen prav Gradbeni zakon, ki ključno vpliva na vsakega graditelja. Preberite več >>

Imate s.p.? O svojem osebnem računu obvestite banko!

Imate s.p.? O svojem osebnem računu obvestite banko!

Samostojni podjetniki, ki pri poslovanju uporabljajo svoj osebni račun, so o tem po novem že zavezani uradno obvestiti svojo banko. Že od konca leta 2015 sicer velja, da s.p. ne potrebuje več dveh ločenih transakcijskih računov, poslovnega in osebnega. Pri opravljanju dejavnosti lahko tako uporablja le en račun, ki je lahko tudi osebni.   Preberite več >>

Je vaša spletna trgovina usklajena z uredbo GDPR?

Je vaša spletna trgovina usklajena z uredbo GDPR?

Ste v vašem podjetju storili vse potrebno, da zaradi kršenja Splošne uredbe o varstvu podatkov ali GDPR ne bi na vaš naslov priromala kakšna kazen s strani inšpektorjev? Preberite več >>

Elementi delovnega razmerja

Elementi delovnega razmerja

Delovno razmerje je dvostransko pravno razmerje med delavcem in delodajalcem, katerega pravna podlaga je pogodba o zaposlitvi. Pogodba o zaposlitvi oziroma njena sklenitev je dejanje, s katerim se uresniči volja skleniti delovno razmerje. Preberite več >>

Kratkotrajno delo v podjetju – pomoč sorodnika v podjetju

Kratkotrajno delo v podjetju – pomoč sorodnika v podjetju

Podjetniki, ki se v svojem podjetju srečujejo z začasno povečanim obsegom dela ali s finančnimi težavami, lahko za pomoč pri opravljanju dela zaprosijo družinske člane. Dela pa sicer ne more opravljati katerikoli sorodnik in prav tako ne neomejeno število ur, saj predpisi s tega področja določajo posebne pogoje in omejitve. Preberite več >>

Ste zavezanec za statistiko finančnih računov?

Ste zavezanec za statistiko finančnih računov?

AJPES za potrebe Banke Slovenije četrtletno zbira podatke za statistiko finančnih računov. Te se oddaja elektronsko, in sicer prek spletne aplikacije SFR. Preberite več >>

Bliža se rok za oddajo podatkov za četrtletno poročanje

Bliža se rok za oddajo podatkov za četrtletno poročanje

Ponovno bo treba predložiti podatke za četrtletno poročanje o poslovanju poslovnih subjektov. Zavezanci boste morali podatke predložiti do 30. aprila 2018. Preberite več >>

Oznake: , , , ,
Iskanje
↓ Pomagamo vam pri rasti ↓

Konferenca: AI4GOOD – powered by Huawei

26.09.2018 od 12:30 do 17:00
Konferenca: AI4GOOD – powered by Huawei

Umetna inteligenca (Artificial intelligence) je med podjetniki svetovnega kova, kot sta Elon Musk in Jeff Bezos, izredno pogosta tema pogovorov. Kako pa je z uporabo oziroma razvojem umetne inteligence v Sloveniji? Vabimo vas na brezplačno konferenco AI4GOOD – powered by Huawei, na kateri bomo preverili stanje ter napovedali trende.
Preberite več >>

GDPR po GDPR (delavnica s konkretnimi rešitvami)

05.10.2018 od 14:00 do 17:00
GDPR po GDPR (delavnica s konkretnimi rešitvami)

Vsi smo že slišali za GDPR - zaostritev pravil na področju varstva osebnih podatkov, ki močno vpliva na poslovanje podjetij, ki zbirajo osebne podatke o strankah. Kako se na spremembe, ki jih je prinesla uredba GDPR, pripraviti v praksi in kaj je potrebno urediti kar se tiče hranjenja osebnih podatkov o strankah?
Preberite več >>

WordPress delavnica: postavi svojo spletno stran!

16.10.2018 od 16:00 do 18.10.2018 19:00
WordPress delavnica: postavi svojo spletno stran!

Pri prvih korakih v WordPressu vam bo priskočil na pomoč strokovnjak, ki je postavil že 250 spletnih strani! WordPress je najbolj popularen CMS (ang. content management system), saj obvladuje kar med 50 in 60 odstotkov tržnega deleža. Nameravate postaviti svojo spletno stran? Uporabljamo ga tudi za naš portal in ga toplo priporočamo!
Preberite več >>

Email Marketing Master Class

24.10.2018 od 15:00 do 18:00
Email Marketing Master Class

Email je eden izmed najmočnejših marketinških kanalov za podjetja vseh velikosti, z enim od najnižjih cen na konverzijo in najvišjo stopnjo uspeha. Še vedno pa ga mnogi neuspešno izkoriščajo. Zato ti bomo na delavnici pokazali, kako zgradiš in maksimalno izkoristiš potencial svojih email baz.
Preberite več >>

Vse za podjetje