Regres in letni dopust

Avtor — 26.06.2017
Regres in letni dopust sta nerazdružljivo povezana. Regres je vsota denarja, ki jo mora delodajalec plačati delojemalcu poleg letnega dopusta po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1). Letni dopust je pravica delavca, ki se ji slednji ne more odpovedati in ki mu je delodajalec ne sme kratiti.
Regres in letni dopust

Regres in letni dopust

Regres

Regres je vsota, ki jo mora delodajalec plačati delojemalcu po zakonu o delovnih razmerjih. Pravico do regresa delavec pridobi s pridobitvijo pravice do celotnega dopusta. Regres mora biti izplačan v denarju, če ni s kolektivno pogodbo dejavnosti določeno drugače.

Če ima delavec pravico do dopusta, ima vedno pravico tudi do regresa – v celoti ali do sorazmernega dela –, opozoriti pa je treba, da če je delavec zaposlen za krajši delovni čas, na primer polovičnega, ima tudi pravico do regresa le v polovičnem znesku.

Če delavec v koledarskem letu sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, mu je vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu, razen če se delavec in delodajalec dogovorita drugače.

Na sorazmerno rabo dopusta je vezana tudi pravica do sorazmernega izplačila regresa. Prav tako ima delavec, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, tudi pravico do regresa, ki mora biti sorazmeren delovnem času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Delavec ima namreč pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja, ki so enake tistim delavca, ki dela polni delovni čas, in jih uveljavlja sorazmerno s časom, za katerega je sklenil delovno razmerje.

Izjema od navedenega pravila so primeri, ko delavec dela krajši delovni čas po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisih o zdravstvenem zavarovanju ali predpisih o starševskem dopustu, ko se mu priznajo pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas, in pravica do plačila za delo po dejanski delovni obveznosti ter druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, ki se mu priznajo kot delavcu, ki dela polni delovni čas.

Delavec pridobi pravico do celotnega letnega dopusta, ko mu preteče čas nepretrganega delovnega razmerja, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev, ne glede na to, ali delavec dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega.

Prav tako ima delavec pravico do izrabe 1/12 letnega dopusta za vsak mesec dela v posameznem koledarskem letu, če gre za primere, ko:

  • v koledarskem letu, v katerem je sklenil delovno razmerje, ni pridobil pravice do celotnega letnega dopusta,
  • mu je prenehalo delovno razmerje pred potekom roka, po preteku katerega bi pridobil pravico do celotnega letnega dopusta,
  • mu je delovno razmerje v tekočem koledarskem letu prenehalo pred 1. julijem.

Rok izplačila regresa

Delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. Regres se mora izplačati do 30. junija tekočega koledarskega leta. Izjemoma se lahko izplača najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta ali v več delih, če je tako določeno s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti in če ima delodajalec resne likvidnostne težave. Delodajalec mora delavcem najkasneje do 31. marca tekočega leta posredovati pisno obvestilo o višini dopusta za tekoče leto.

Višina regresa

Minimalni znesek regresa za leto 2017 znaša 804,96 evrov bruto. Minimalna višina regresa je določena z minimalno plačo, ki velja na ravni države, kar pomeni, da je v skladu z zakonom o določitvi minimalne plače. Letos je tako minimalna višina regresa omejena z bruto zneskom 804,96 evrov.

Maksimalna višina izplačanega regresa ni omejena, a velja, da bodo za regres, ki presega 70 % povprečne plače, obračunani tudi prispevki za socialno varnost.

Prispevki in stroški z naslova regresa

Regres sodi med dohodke iz delovnega razmerja, kar pomeni, da se ob izplačilu regresa obračuna tudi akontacija dohodnine. Če znesek izplačanega regresa presega 70 % povprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih v Republiki Sloveniji, se od dela, ki presega 70 % navedene povprečne plače, obračunajo tudi vsi prispevki za socialno varnost. V primeru, da se izplačilo regresa opravi v dveh ali več delih, se ob izplačilu naslednjega oziroma zadnjega dela regresa ugotovi celotna višina regresa in izvrši obračun prispevkov od posameznih delov regresa za letni dopust.

Regres sodi med stroške v zvezi z zaposlitvijo, kar pomeni, da so stroški regresa ne glede na višino izplačila za izplačevalca davčno priznani v celotnem izplačanem znesku.

Kazni za neupoštevanje zakona

Delavec se lahko v primeru kršitve zakona pri izplačilu regresa za letni dopust obrne na delovno inšpekcijo, ki je pristojna za to področje. Za uveljavljanje svojih pravic mora sam vložiti tožbo zoper delodajalca.

S tožbo zoper delodajalca za plačilo regresa za letni dopust delavec sproži individualni delovni spor proti delodajalcu, ker mu ta ni izplačal enega ali več regresov za letni dopust. Pred vložitvijo tožbe delodajalca ni treba posebej pozivati k plačilu zapadle denarne terjatve (je pa to priporočeno), saj se lahko tožba vloži neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem.

Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let, zato je treba tožbo vložiti pred iztekom roka.

V zvezi s kršitvami zakonskih določb o obveščanju in izrabi letnega dopusta določa ZDR naslednje kazni:

  • od 1.500 do 4.000 evrov se kaznuje delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost –, če delavcu ne zagotovi pravice do letnega dopusta,
  • od 750 do 2.000 evrov se kaznuje delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost –, če delavca ne obvesti o odmeri letnega dopusta v skladu z določbami ZDR in če delavcu ne izplača regresa v skladu s 131. členom ZDR.

Letni dopust

Letni dopust je pravica delavca, ki se ji ta ne more odpovedati in ki mu je delodajalec ne sme kratiti. Kakršna koli izjava ali sporazum, s katerim bi se delavec odpovedal pravici do dopusta ali se dogovoril za odškodnino, je neveljavna, razen v primeru prenehanja delovnega razmerja, ko imata delavec in delodajalec možnost, da se dogovorita o odškodnini za neizrabljen dopust.

Vsak delavec ima ne glede na to, ali dela za polni ali krajši delovni čas, pravico do najmanj štirih tednov letnega dopusta, na primer:

  • 4-dnevni delovnik: 16 dni
  • 5-dnevni delovnik: 20 dni
  • 5-dnevni delovnik in vsaka druga sobota: 22 dni
  • 6-dnevni delovnik: 24 dni

Dopust je lahko tudi daljši od štirih tednov, o čemer določajo morebitni interni akti podjetja, kolektivne pogodbe, ki zavezujejo delodajalca, in zakon o delovnih razmerjih (po zakonu še en dodatni dan pripada delavcu za vsakega otroka, mlajšega od 15 let, in še najmanj trije dnevi delavcem, ki so invalidi, starejši, imajo najmanj 60-% telesno okvaro ali negujejo otroka s telesno ali duševno prizadetostjo).

Pravico do celega dopusta delavec dobi, ko mu delovno razmerje teče neprekinjeno najmanj šest mesecev, kar pa ne pomeni, da mu pred tem obdobjem dopust ne pripada! Pripada mu v sorazmernem delu. Torej delavcu že v prvem mesecu dela pripada sorazmerni del dopusta in ga ima pravico tudi izkoristiti.

Delavec ima v koledarskem letu pravico do letnega dopusta, ki traja najmanj štiri tedne. Najmanjše število dni dopusta je odvisno od razporeditve delovnega časa v tednu, zato bo na primer nekdo, ki dela pet dni na teden, imel najmanj 20 dni dopusta, če pa je delovni čas razporejen drugače, bo imel sorazmerno več ali manj dni dopusta.

Pri določanju trajanja letnega dopusta posameznemu delavcu se upoštevajo delovna doba, delovni pogoji, zahtevnost dela, zdravstveno stanje delavca, njegove socialne razmere (število in starost otrok), starost idr. Koliko dni dopusta pripada delavcu glede na posamezno merilo, določajo panožne kolektivne pogodbe.

Izraba dopusta

Delavec ima pravico izrabiti en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca najkasneje tri dni pred izrabo. Starši šoloobveznih otrok imajo pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic. Delodajalec delavcu teh dveh pravic ne more odreči, če to resneje ne ogroža delovnega procesa.

Za konkreten izračun regresa in letnega dopusta priporočamo portal Davki in računovodstvo premium.

Letni dopust je mogoče izrabiti v več delih, vendar mora delodajalec delavcu omogočiti, da en del dopusta traja najmanj dva tedna. Delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta do konca tekočega koledarskega leta, delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna dopusta, preostanek letnega dopusta pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta.

Primer izračuna

20 dni dopusta, pogodba sklenjena za 4 mesece: 20 / 12 x 4 = 5,67

Ker bi delavec le stežka izkoristil 0,67 dneva dopusta, zakon narekuje, da se najmanj pol dneva vedno zaokroži navzgor, kar pomeni, da bi imel delavec v danem primeru za obdobje prvih štirih mesecev pravico do izkoristka šestih dni dopusta.

Prenos dopusta

Delavec ima pravico izrabiti ves letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu zaradi odsotnosti, bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka do 30. junija naslednjega koledarskega leta, če je v koledarskem letu, v katerem mu je bil odmerjen dopust, delal vsaj šest mesecev. Če je delavec v koledarskem letu, v katerem mu je bil dopust odmerjen, delal manj kot šest mesecev, ima pravico izrabiti letni dopust do konca tekočega koledarskega leta, od česar mora izrabiti do konca koledarskega leta najmanj dva tedna, preostanek pa po dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta.

Odškodnina za neizrabljen letni dopust

Pravica do letnega dopusta je temeljna pravica delavca iz delovnega razmerja in se ji delavec ne more odreči niti z enostransko izjavo niti s sporazumom z delodajalcem o odpovedi pravici ali odškodnini za neizrabljen letni dopust. Sporazum, s katerim se delavec in delodajalec dogovorita o odškodnini za neizrabljeni letni dopust, je dopusten samo v primeru, ko delavcu preneha delovno razmerje pri delodajalcu in mu pred iztekom delovnega razmerja ni več mogoče zagotoviti izrabe letnega dopusta, do katerega je upravičen.

Preberite tudi: S.p. v tujini, davek v Sloveniji.

Še nekaj pomembnih informacij

  • Letni dopust lahko delavec izkoristi v več delih, vendar mu mora delodajalec omogočiti, da en del traja najmanj dva tedna.
  • Delavec mora najmanj dva tedna dopusta izkoristiti (delodajalec pa mu mora to omogočiti) do konca koledarskega leta (sicer mu dopust propade), preostanek pa do 30. junija prihodnjega leta.
  • Delavec se pravici do dopusta ne more odpovedati, če pa ga zaradi prekinitve delovnega razmerja ne bi mogel izkoristiti, mu ga je delodajalec dolžan izplačati.

VIRI:

  • Zakon o dohodnini (ZDoh-2)
  • Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2)
  • Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV)
Oznake: , , ,