Podjetništvo: kaj je, oblike in prvi koraki

Kaj je podjetništvo, katere oblike obstajajo, kakšne so prednosti in slabosti ter kako začeti. Pregled prvih korakov, miti in pogosta vprašanja. Več >

Ustanovitev podjetja in registracija podjetja (SPOT točka)

Ustanovitev podjetja se začne z izbiro oblike podjetja. Ob registraciji podjetja se je najprej potrebno odločiti za obliko podjetja. Najpogostejša je odločitev za samostojnega podjetnika (s.p.), predvsem popoldanskega s.p. Sledi odprtje družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.). Po pridobitvi vseh informacij sledi registracija podjetja na SPOT točki. Več >

Pogosto zastavljena vprašanja

V tem dokumentu smo zbrali najbolj pogosto zastavljena vprašanja, ki se porajajo mladim podjetnikom ob prvih korakih vstopa v podjetništvo. Odgovori so preverjeni s pomočjo prakse ali strokovnjakov. Zbrana vprašanja so na kratko opisana spodaj, odgovore pa si v celoti lahko ogledate na spodnjih povezavah. Več >

Vstop v podjetništvo: 10 podjetniških napak

Za vas smo izpostavili 10 zelo pogostih napak, ki se pripetijo podjetnikom pri ustanavljanju in vodenju podjetja. Članek predstavlja vodilo podjetnikom pri vstopu v svet podjetništva. Ne pozabite - na napakah se učimo! Več >

Zaščita podjetniške ideje

Ste se domislili inovativne ideje za vaš bodoči startup? Razmišljate o novih kreativnih izdelkih in storitvah? Preden z idejo pohitite na Kickstarter ali pa o njej poveste prijateljem ob kavi, preberite spodnji članek. Več >

User persona: vživite se v svojega kupca

Bistvo vsakega uspešnega posla je poznavanje strank. To velja ne glede na to, ali gre za startup, freelancerja ali večje podjetje, za stranke doma ali v tujini. Dandanes enostavno moramo natančno poznati svoje stranke. User persona je tipični kupec oziroma uporabnik naše storitve. Več >

Poslovni model

Poslovni model ni prva stvar, o kateri razmišlja podjetnik, ko se mu porodi poslovna ideja, je pa nekaj čemur bo v prihodnosti zagotovo namenil veliko svoje pozornosti. Zakaj? Posledica poslovnih idej so proizvodi ali storitve, ki pa postanejo dobri šele takrat, ko se uspešno prodajajo kupcem. Več >

Ustanovitev s.p.

Ustanovitev s.p. je enostaven postopek, ki ga opravimo prek sistema SPOT. Koraki za ustanovitev "polnega" in "popoldanskega s.p." so zelo podobni, obstajajo pa razlike, predvsem kar se tiče plačevanja davkov in prispevkov. Več >

Ustanovitev d.o.o.

V članku so predstavljeni in na kratko razloženi nekateri najpomembnejši koraki za ustanovitev d.o.o.. Namen te predstavitve je predvsem ta, da podjetnik, ki razmišlja o ustanovitvi d.o.o., dobi okvirno sliko o postopku in o tem, kako postopek sploh izgleda. Več >

Popoldanski s.p.

Vse, kar morate vedeti o popoldanskem s.p.. Kdo lahko odpre popoldanski s.p., koliko znašajo prispevki, kakšni so davki in obveznosti, kdaj in kam se plača prispevke. Tudi o nekdanjem študentskem in upokojenskem s.p.. Več >

Pravne pasti mladega podjetja

Posameznik z ustanovitvijo družbe z omejeno odgovornostjo ali samozaposlitvijo kot samostojni podjetnik avtomatično postane gospodarski subjekt, ki z vstopom na trg in pričetkom delovanja »postane« prava uka stranka. Več >

Firma podjetja – ime podjetja

Firma je po zakonu o gospodarskih družbah ime, s katerim podjetje posluje. Pri določanju firme je potrebno upoštevati številna pravila, prav tako pa je potrebno dovolj pozornosti posvetiti izbiri imena, saj je navadno ravno firma prvi podatek o podjetju, s katerim pride stranka v stik. Več >

Kako napisati poslovni načrt

Poslovni načrt je eden izmed najpomembnejših dokumentov pri vstopu v podjetništvo. Na to temo smo že objavili članek, ki opisuje razloge, zakaj napisati poslovni načrt, tokrat pa si lahko preberete njegovo strukturo. Več >

Registracija dejavnosti za podjetje

Ob registraciji podjetja je potrebno na AJPESU registrirati tudi dejavnost oziroma dejavnosti podjetja. Vse dejavnosti, ki jih lahko registriramo, najdemo v standardni klasifikaciji le-teh. Opozarjamo, da nekatere zahtevajo posebne pogoje! Več >

Poslovni naslov in sedež podjetja

Sedež podjetja oziroma poslovni naslov sta obvezni sestavini pri ustanovitvi vsakega podjetja, ki ju običajno določimo tik pred registracijo na SPOT točki. Za registracijo poslovnega naslova je potrebno pridobiti overjeno soglasje lastnika prostora v primeru, da prostor ni v vaši lasti. Več >

Poslovni račun

Poslovni račun je nekaj, kar potrebuje vsako podjetje. Odpre se ob registraciji podjetja. Velikih razlik glede na banko, pri kateri odpremo poslovni račun, ni, vsaj kar se tiče dnevnega poslovanja. Kljub temu pa razlike obstajajo, predvsem v ceni, fleksibilnosti banke ter sistemu e-bančništva. Več >

Raziskava in analiza trga za majhna podjetja

Identifikacija kupcev, velikost trga, informacije o konkurenci in spremljanje trga so nekateri kazalniki, ki jih je potrebno upoštevati ob ustanavljanju podjetja. Kaj pa je še pomembno? O raziskavi ciljnega trga, ki je eden ključnih delov poslovnega načrta, je spregovoril Boštjan Klajnščak. Več >

Franšizing

Franšizing je oblika poslovnega sodelovanja, pri kateri franšizodajalec franšiziranemu podjetniku (prejemniku franšize) odstopi pravico do uporabe blagovne znamke, poslovnega modela in znanja, za kar prejema nadomestilo. Prejemnik franšize posluje samostojno, a po pravilih sistema. V Sloveniji za franšizing ni posebnega zakona, zato je pomembna pogodba. V članku so vrste, pravna ureditev, davki, prednosti, slabosti in […]Več >

Družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.)

Družba z omejeno odgovornostjo je najpogostejša oblika kapitalske družbe: družbeniki za njene dolgove praviloma ne odgovarjajo z osebnim premoženjem. Opredelitev d.o.o. Družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) je pravna oseba in je samostojni nosilec pravic in obveznosti v pravnem prometu, pri čemer za prevzete obveznosti jamči le do višine lastnega premoženja. Osnovni kapital družbe z omejeno […]Več >

Družba z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.)

Družba z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.) je osebna družba, v kateri vsi družbeniki odgovarjajo za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem. V Sloveniji je redka oblika (po podatkih AJPES je registriranih nekaj več kot 250 družb, manj kot 0,3 % števila d.o.o.), uporabljajo pa jo običajno podjetja, v katerih si družbeniki medsebojno zaupajo. V članku so […]Več >

Komanditna družba (k.d.)

Komanditna družba (k.d.) je osebna družba, v kateri sta dve vrsti družbenikov: komplementar, ki za dolgove družbe odgovarja neomejeno, in komanditist, ki odgovarja le do vložka in ne vodi družbe. Zato je primerna, kadar eden dela in prevzema tveganje, drugi pa denarno vlaga in ostane v ozadju. V Sloveniji je komanditna družba redka (po podatkih […]Več >

Fundacija – ustanova

Fundacija je v Sloveniji ustanova, ki jo ustanovitelj ustanovi za splošnokoristen ali dobrodelen namen z določenim premoženjem. Pogosto nastane po zamisli posameznika ali podjetja, ki želi trajno podpirati izobraževanje, kulturo, znanost, zdravje ali pomoč ljudem. V Sloveniji ne obstaja poseben zakon o fundacijah: fundacijo ureja Zakon o ustanovah (ZU), »fundacija« pa je le ime, ki […]Več >

Zavod in ustanovitev zavoda

Za ustanovitev zavoda se ponavadi odločimo v primeru, da želimo opravljati nepridobitno dejavnost, kar pomeni določene omejitve. Omejitev glede opravljanja nepridobitne dejavnosti pa tudi pri zavodih ni absolutna, saj 18. člen Zakona o zavodih (v nadaljevanju: ZZ) izrecno določa, da lahko zavod opravlja tudi gospodarsko dejavnost, če je ta namenjena opravljanju dejavnosti, za katero je […]Več >

Socialno podjetje (so.p.)

Socialno podjetje je status, ki ga lahko pridobi različna pravna oblika, če izpolnjuje pogoje zakona o socialnem podjetništvu. Socialno podjetje (so.p.) je poseben status, ki ga lahko pridobi organizacija, ki posluje z družbenim namenom: tržno ustvarja prihodke, vendar dobička ne deli med lastnike ali člane, ampak ga namenja za uresničevanje svojega socialnega namena. Urejata ga […]Več >

Delniška družba (d.d.)

Delniška družba (d.d.) je kapitalska družba, katere osnovni kapital je razdeljen na delnice, delničarji pa ne odgovarjajo za obveznosti družbe. V Sloveniji je redka oblika: po podatkih AJPES je registriranih okoli 360 delniških družb, v primerjavi z več kot 77.000 d.o.o. Uporabljajo jo predvsem večja podjetja, banke, zavarovalnice in družbe, ki iščejo več vlagateljev. V […]Več >

Tiha družba (t.d.) – ukinjena!

Pomembno: tihe družbe (t.d.) v Sloveniji ni več. Ukinjena je bila z novelo ZGD-1G (Uradni list RS, št. 57/2012), ki je začela veljati 28. 7. 2012. Nove tihe družbe ni mogoče ustanoviti. Spodaj je pojasnilo, kaj je bila, kaj se je zgodilo z obstoječimi in katere alternative imate danes. Tiha družba je bila oblika sodelovanja, […]Več >

Zadruga

Zadruga je organizacija nedoločenega števila članov, ki skupaj opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost v korist članov: skupna nabava, prodaja, proizvodnja, stanovanjska gradnja ali socialna dejavnost. Temelji na prostovoljnem članstvu, enakopravnem odločanju in vodenju s strani članov. V Sloveniji je zadruga posebna pravna oblika, ki jo ureja Zakon o zadrugah (ZZad), ne pa ZGD-1. V članku […]Več >

Društvo in ustanovitev društva

Društvo je pravna oseba zasebnega prava, ki svojo pravno osebnost pridobi z vpisom v register društev. Vpis v register se ureja na Upravnih enotah, opravi pa ga upravna enota. Društvo zastopa zastopnik društva, ki je določen s temeljnim aktom. Temeljnemu aktu se pogovorno reče tudi Statut ali Pravila društva. Društvo lahko zastopa le poslovno sposobna […]Več >

Samostojni podjetnik (s.p.)

Oblika podjetja poznana kot samostojni podjetnik (s.p.) je velikokrat najprimernejša za začetek podjetniške kariere, predvsem zato, ker ni začetnega kapitala. Opredelitev s.p. Samostojni podjetnik (s.p.) je ena od pravnoorganizacijskih oblik, v kateri se lahko opravlja pridobitna dejavnost. Zakon o gospodarskih družbah je opustil uporabo predpone »samostojni«, tako da se uradno uporablja samo še beseda Podjetnik […]Več >

Ustanovitev podjetja na Slovaškem

Ustanovitev podjetja na Slovaškem je za slovenske državljane mogoča pod enakimi pogoji kot za Slovake: slovaški Obchodný zákonník (trgovinski zakonik) določa, da lahko tuje osebe na Slovaškem podjetniško delujejo pod enakimi pogoji kot slovaške (21. člen). Najpogostejša oblika je družba z omejeno odgovornostjo (s.r.o.), ki je za slovenskega podjetnika najbližja d.o.o. Tu so oblike, postopek, […]Več >

Samozaposleni v kulturi – samostojni kulturni delavec

Kaj se je spremenilo: novela zakona o javnem interesu za kulturo (ZUJIK-I) je začela veljati 22. oktobra 2025. Po novem se samozaposleni v kulturi v zakonu imenujejo »samostojni delavci v kulturi«. Uvedeni so tudi razredi kariere, ki vplivajo na višino prispevkov, ki jih plačuje država. Podrobnosti preverite pri Ministrstvu za kulturo. Samozaposleni v kulturi so […]Več >

Načini zaprtja d.o.o.

Zadnja posodobitev: september 2026. Sprva čisto na kratko o razlikah posameznih načinov zaprtja. Namen likvidacijskega postopka je razdeliti premoženje družbe in izbrisati družbo iz sodnega registra družb. Stečajni postopek pride v poštev pri dolžniku, ki je nelikviden in dolgoročno plačilno nesposoben, torej prezadolžen. Prenehanje družbe po skrajšanem postopku pa je način, po katerem lahko zaprejo […]Več >

Ustanovitev podjetja v Veliki Britaniji

Ustanovitev podjetja v Veliki Britaniji je po Brexitu še vedno mogoča tudi za Slovence, vendar ne več kot del enotnega trga EU. Družbo lahko ustanovite na daljavo in brez minimalnega kapitala, a morate upoštevati strožja pravila o preverjanju identitete direktorjev, ločen davčni sistem ter imigracijska pravila, če želite v državi tudi delati. Spodaj so oblike, […]Več >

Ustanovitev podjetja v Avstriji

Ustanovitev podjetja v Avstriji je za slovenske podjetnike zanimiva zaradi velikega trga in bližine, vendar se pravila bistveno razlikujejo od slovenskih. Najpogostejši obliki sta samostojni podjetnik (Einzelunternehmen) in družba z omejeno odgovornostjo (GmbH), od leta 2024 pa obstaja tudi nova oblika FlexKapG. V članku so pogoji, koraki, davki, prispevki in posebnosti za osebe s slovenskim […]Več >

S.p. za upokojence

S.p. za upokojence je mogoč, vendar pokojnina in delo v lastni dejavnosti nista samodejno združljiva: odločajo obseg dela in vrsta pokojnine. Obvezno zavarovanje za socialno varnost za samostojne podjetnike ureja 15. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Zakon je bil od uveljavitve večkrat spremenjen in dopolnjen, med drugim z Zakonom o spremembah in […]Več >

Ustanovitev podružnice

Ustanovitev podružnice je najpreprostejši način, da tuja družba začne opravljati pridobitno dejavnost v Sloveniji brez nove pravne osebe. Podružnica nima lastne pravne osebnosti, nastopa v imenu in za račun tuje družbe, ta pa zanjo odgovarja z vsem svojim premoženjem. Če tuja družba želi omejiti tveganje ali ima v Sloveniji več zaposlenih, je pogosto primernejša hčerinska […]Več >

Ustanovitev podjetja s strani tujca

Ustanovitev podjetja s strani tujca v Sloveniji je mogoča: Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) državljanstva ali sedeža ustanovitelja d.o.o. ne omejuje, s.p. pa lahko odprejo državljani EU, ob dodatnih pogojih pa tudi državljani tretjih držav. Pri vpisu v register ni večjih ovir, več vprašanj sproži pravica do dela v lastnem podjetju. Tu je pomembno, ali […]Več >

Študentski s.p.: kaj je bil in kaj lahko študent naredi danes

Kaj se je spremenilo: študentski s.p. kot posebna oblika samostojnega podjetnika z nižjimi prispevki ne obstaja več. Odpravila ga je pokojninska reforma (ZPIZ-2), ki je začela veljati 1. 1. 2013. Danes je študent z odprtim s.p. obravnavan enako kot vsak drug samostojni podjetnik. Študentski s.p. je bil nekoč pogost način, da so študentje začeli podjetniško […]Več >

Socialno podjetništvo – družbeno podjetništvo

Socialno podjetništvo je način podjetniškega delovanja, pri katerem je glavni cilj družbeni učinek, ne dobiček. Slovenija ga ureja z Zakonom o socialnem podjetništvu (ZSocP), ki določa, kdaj lahko neprofitna pravna oseba pridobi status socialnega podjetja. V članku pojasnjujemo, kaj socialno podjetništvo je, kdo lahko pridobi status, kako poteka vpis in katere spodbude so na voljo. […]Več >

Ustanovitev podjetja v Italiji

Ustanovitev podjetja v Italiji je za slovenske državljane enaka kot za Italijane, saj v Evropski uniji veljata svoboda ustanavljanja in prosti dostop do trga dela. Postopek poteka prek notarja in registra podjetij (Registro Imprese), večino korakov pa je mogoče opraviti elektronsko. Spodaj so pravne oblike, koraki, davki in obveznosti, ki jih ob italijanskem podjetju ne […]Več >

Ustanovitev podjetja na Hrvaškem

Ustanovitev podjetja na Hrvaškem je za slovenske podjetnike mogoča prek notarja ali elektronsko, izbira pravne oblike pa vpliva na kapital in obveznosti. Ustanovitev podjetja na Hrvaškem je za slovenske podjetnike privlačna zaradi bližine trga, turizma in nižjega davka od dobička za manjša podjetja. A postopek se je v zadnjih letih močno spremenil: Hrvaška je 1. […]Več >

Društvo ali zavod?

Društvo ali zavod: obe obliki sta nepridobitni, razlikujeta pa se po ustanoviteljih, odgovornosti, registraciji in pravilih o presežku. Pogosto se zgodi, da v pogovornem jeziku zamešamo izraza društvo ali zavod. Včasih rečemo po občutku, morda ne poznamo uradnega imena, ali pa se razlika ne zdi bistvena, sploh zato, ker ju poznamo pod različnimi izrazi. Društva […]Več >

Opravljanje dejavnosti v stanovanju

Opravljanje dejavnosti v stanovanju je dovoljeno, če poteka v delu stanovanja, ne moti sosedov in ne obremenjuje skupnih delov stavbe. V večstanovanjski stavbi pa praviloma potrebujete soglasje solastnikov. Pomembno je ločiti dvoje: registracijo sedeža podjetja na naslovu stanovanja in dejansko opravljanje dejavnosti v njem. Za vsako veljajo drugačna pravila. Opravljanje dejavnosti v stanovanju ali sedež […]Več >

Sanjate o svojem gostinskem lokalu?

Odprtje gostinskega lokala (restavracije, kavarne, bara, slaščičarne) je v Sloveniji mogoče brez obrtnega dovoljenja in brez posebne izobrazbe, vendar morate izpolniti pogoje glede prostora, hrane, obratovalnega časa in davkov. Od 1. 1. 2026 se uporablja nov Zakon o gostinstvu (ZGos-1) (Uradni list RS, št. 77/2025), ki je nadomestil prejšnjega iz leta 2007 in njegove pravilnike. […]Več >

Pogoji za opravljanje frizerske in kozmetične dejavnosti

Frizerska in kozmetična dejavnost sta obrtni dejavnosti, za kateri potrebujete obrtno dovoljenje in nosilca z ustrezno poklicno usposobljenostjo. Pogoji za opravljanje frizerske in kozmetične dejavnosti niso samo registracija podjetja. Za frizersko dejavnost in večino kozmetičnih storitev potrebujete obrtno dovoljenje, ustrezno izobrazbo ali kvalifikacijo ter prostor, ki izpolnjuje sanitarno-higienske pogoje. V tem članku so pogoji razdeljeni […]Več >

Registracija obrtnih dejavnosti

Obrtno dovoljenje potrebujete, če želite kot samostojni podjetnik ali družba opravljati obrtno dejavnost, za katero zakon zahteva določeno poklicno usposobljenost. Za večino dejavnosti dovoljenja ni treba pridobiti, temveč dejavnost samo prijavite prek portala SPOT. V članku so pogoji, seznam dejavnosti, postopek, stroški in najpogostejše napake. Kaj je obrt in kdaj potrebujete obrtno dovoljenje Obrt je […]Več >

Registracija dejavnosti s posebnimi pogoji

Dejavnosti s posebnimi pogoji so dejavnosti, za katere ne zadošča samo vpis v poslovni register: pred začetkom potrebujete dovoljenje, licenco, vpis v imenik, usposobljenost ali posebne prostore. Za večino dejavnosti dovoljenj ni, za nekatere pa velja, da jih brez ustreznih dokumentov ne smete opravljati. Spodaj je pregled najpogostejših področij, kako preveriti pogoje za svojo dejavnost […]Več >

Sistem HACCP v trgovini in gostinstvu

Sistem HACCP (analiza tveganj in kritične kontrolne točke) je preventivni sistem, s katerim podjetje prepreči, da bi živilo postalo nevarno za zdravje. Zahteva ga evropska zakonodaja za vsako podjetje, ki ravna z živili: gostince, trgovce, pekarne, mesarije, izdelovalce hrane in catering. Za večino malih podjetij je sistem HACCP prilagojen obsegu dejavnosti, zato ni nujno zapleten. […]Več >

Krajši delovni čas zaradi starševstva

Krajši delovni čas zaradi starševstva je pravica staršev, ki otroka dejansko negujejo in varujejo, država pa ob izpolnjenih pogojih plača del prispevkov. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) omogoča, da delodajalec in delavec, v kolikor se tako dogovorita, skleneta pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom. Krajši delovni čas splošno ureja 65. člen ZDR-1, pravico staršev […]Več >