Družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) – ustanovitev in kapital

Družba z omejeno odgovornostjo

Družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.)

Družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) je v svetu in v Sloveniji najpogostejša in najbolj razširjena oblika gospodarske družbe.
Družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) – ustanovitev in kapital

Družba z omejeno odgovornostjo

Družba z omejeno odgovornostjo je najpogostejša oblika kapitalske družbe: družbeniki za njene dolgove praviloma ne odgovarjajo z osebnim premoženjem.

Družba z omejeno odgovornostjo – delo za računalnikom

Opredelitev d.o.o.

Družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) je pravna oseba in je samostojni nosilec pravic in obveznosti v pravnem prometu, pri čemer za prevzete obveznosti jamči le do višine lastnega premoženja. Osnovni kapital družbe z omejeno odgovornostjo sestavljajo osnovni vložki družbenikov, na podlagi katerih slednji pridobijo  z njegovo vrednostjo v osnovnem kapitalu svoj poslovni delež, izražen v odstotkih. Družbo lahko ustanovi ena oz. več domačih ali tujih pravnih in fizičnih oseb. Družba ima lahko največ 50 družbenikov, več le z dovoljenjem ministra, pristojnega za gospodarstvo.

Najpomembnejša lastnost družbe z omejeno odgovornostjo je, da družbeniki niso odgovorni za obveznosti družbe. Odgovornost je mogoče razširiti le izjemoma in pod posebnimi zakonsko določenimi pogoji – takrat govorimo o spregledu pravne osebe. Omejena odgovornost družbenikom omogoča opravljanje gospodarske dejavnosti brez tveganja, da bodo v primeru neuspeha upniki posegli tudi na njihovo osebno premoženje. Prednosti družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) so predvsem naslednje:

  • družbeniki ne odgovarjajo za obveznosti družbe;
  • možnost sklepanja pravnih poslov med družbo in njenimi družbeniki;
  • večji ugled in zaupanje na trgu;
  • hitra in enostavna ustanovitev;

Slabosti družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) so predvsem naslednje:

  • potrebno je vplačati osnovni kapital;
  • izplačevanje dobička je visoko davčno obremenjeno;
  • višji stroški poslovanja.

Osnovni kapital pri d.o.o.

Družba z omejeno odgovornostjo mora imeti ob ustanovitvi zakonsko določen osnovni kapital.

Osnovni kapital predstavlja finančno osnovo družbe ter jamstvo upnikom za poplačilo njihovih terjatev. Osnovni kapital sestavljajo osnovni vložki družbenikov, pri čemer mora osnovi kapital znašati vsaj 7.500 evrov, vsak osnovni vložek pa najmanj 50 evrov. Osnovni vložek je lahko zagotovljen:

  • v denarju;
  • kot stvarni vložek (premičnine, nepremičnine, pravice, podjetje ali del podjetja);
  • kot stvarni prevzem (sedanji ali prihodnji obrati ali drugi premoženjski predmeti).

Če se za ustanovitev družbe zagotovijo tudi stvarni vložki, je potrebno pred prijavo za vpis v register sestaviti in podpisati poročilo o stvarnih vložkih, v katerem se navede predmete stvarnih vložkov, dejstva, ki dokazujejo vrednost stvarnega vložka in morebitne obremenitve stvarnih vložkov. Če skupna vrednost, za katero se dajejo stvarni vložki, presega 100.000 evrov, morajo družbeniki na svoje stroške zagotoviti, da jih pregleda in oceni revizor. Družba lahko po ustanovitvi z osnovnim kapitalom prosto razpolaga.

Družba družbenikom ne sme izplačati sredstev, ki so potrebna za ohranitev osnovnega kapitala (495. člen ZGD-1).

Družbena pogodba pri d.o.o.

Družba z omejeno odgovornostjo se ustanovi z družbeno pogodbo, lastnost pravne osebe pa pridobi šele z vpisom v register (5. člen ZGD-1). Kdor pred vpisom nastopa v imenu družbe, odgovarja osebno z vsem svojim premoženjem.

Družbena pogodba je najpomembnejši akt družbe z omejeno odgovornostjo, saj ureja njeno delovanje ter razmerja med družbeniki. Kadar družbo ustanavlja en sam družbenik (enoosebni d.o.o.), ne govorimo o družbeni pogodbi temveč o aktu o ustanovitvi.

Družbena pogodba mora vsebovati:

  • navedbo imena in priimka ter prebivališča ali firme in sedeža vsakega družbenika;
  • firmo, sedež in dejavnost družbe;
  • navedbo zneska osnovnega kapitala in vsakega osnovnega vložka posebej, navedbo družbenika za vsak osnovni vložek in njegov poslovni delež;
  • čas delovanja družbe, če je ustanovljena za določen čas;
  • morebitne obveznosti, ki jih imajo družbeniki do družbe poleg vplačila osnovnega vložka, in morebitne obveznosti družbe do družbenikov

Družbeno pogodbo je mogoče skleniti v obliki notarskega zapisa ali na posebnem obrazcu, v fizični ali elektronski obliki; podpisi na obrazcu morajo biti overjeni (474. člen ZGD-1). Obrazec na portalu SPOT je primeren le v razmeroma enostavnih odnosih med družbeniki, saj vsebuje zgolj osnovne sestavine družbene pogodbe. Kadar so odnosi med družbeniki bolj kompleksni in je potrebno v družbeno pogodbo vključiti tudi druge določbe, ki podrobneje urejajo nekatere pomembne elemente, se bolj priporoča sklenitev družbene pogodbe pri notarju.

Upravljanje družbe z omejeno odgovornostjo

Družbo z omejeno odgovornostjo zastopa eden ali več direktorjev, ki jih imenujejo družbeniki. Njihova naloga je, da sklepajo posle za družbo in jo zastopajo v pravnem prometu. Poslovodne osebe imajo z družbo vzpostavljeni dve pravni razmerji, in sicer:

  • statusnopravno razmerje, ki se vzpostavi z imenovanjem na funkcijo direktorja in preneha z odpoklicem s funkcije;
  • pogodbeno (obligacijsko ali delovnopravno) razmerje s katerim se podrobneje opredelijo pravice in obveznosti direktorjev.

Direktor lahko opravlja svojo funkcijo samo na podlagi statusnopravnega razmerja – v tem primeru se za presojo razmerja med njima uporabljajo določbe družbene pogodbe in ZGD-1. Za bolj podrobno ureditev medsebojnih razmerij pa lahko družba in direktor skleneta še dodatno pogodbo, bodisi pogodbo o zaposlitvi bodisi pogodbo o poslovodenju.

Kako ustanoviti d.o.o.?

Družba z omejeno odgovornostjo se ustanovi v nekaj korakih, večino prek portala SPOT.

Vse o ustanovitvi d.o.o. si lahko preberete v članku Ustanovitev d.o.o. ter Registracija podjetja.

Obdavčitev d.o.o.

Družba z omejeno odgovornostjo je samostojen davčni zavezanec.

Družba z omejeno odgovornostjo je pravna oseba in je zavezanka za davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO). Podrobneje o davčni stopnji, davčni osnovi in obračunu si preberite v članku Obdavčitev d.o.o. Če razmišljate tudi o drugih pravnoorganizacijskih oblikah, si oglejte razdelek Ustanovitev podjetja. Za primerjavo s samostojnim podjetnikom pa je na voljo članek Razlike med s.p. in d.o.o.

Ustanovitev d.o.o. v praksi: postopek in stroški

Družbo lahko ustanovite prek portala SPOT, na SPOT točki ali pri notarju. Prek SPOT je vpis brezplačen, notar pa zaračuna po notarski tarifi.

  • Enostavna ustanovitev prek SPOT je postopek na standardnem obrazcu (ne posebna pravna oblika). Pogoji: vsi vložki so denarni in vplačani pred vložitvijo, standardni akt sprejmete nespremenjen, enoosebni družbenik elektronsko vodi knjigo sklepov.
  • Enoosebna d.o.o.: družbenik jo lahko ustanovi s kvalificiranim digitalnim potrdilom in EMŠO, potrdilo o vplačilu kapitala pa predloži v 15 dneh. Sodišče običajno odloči v nekaj dneh.
  • Pri stvarnih vložkih je treba sestaviti poročilo o stvarnih vložkih, nad 100.000 evrov pa jih mora oceniti revizor (476. člen ZGD-1). Notarski zapis je dovoljen tudi na daljavo (video notarski zapis).
  • Vplačilo kapitala: pred vpisom mora vsak družbenik vplačati najmanj četrtino svojega vložka, skupaj pa najmanj 7.500 evrov. Denar vplačate na bančni račun, s katerim lahko direktor prosto razpolaga.

Direktor ni nujno slovenski državljan. Podroben postopek je v članku Ustanovitev d.o.o.

Odgovornost družbenikov in direktorjev

Pri družbi z omejeno odgovornostjo družbeniki praviloma ne odgovarjajo za obveznosti družbe z osebnim premoženjem.

Družbeniki praviloma ne odgovarjajo za obveznosti družbe. Izjemoma pa lahko odgovarjajo osebno po načelu spregleda pravne osebe (8. člen ZGD-1), na primer če so pravno osebnost družbe zlorabili za cilj, ki je prepovedan njim kot posameznikom, če so jo uporabili v škodo upnikov ali če so premoženje družbe obravnavali kot svoje. Direktor mora ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika, za škodo, ki jo družbi povzroči s kršitvijo svojih nalog, pa solidarno odgovarja družbi (263. člen ZGD-1). Odgovornost do upnikov ob insolventnosti ureja ZFPPIPP.
Družba z omejeno odgovornostjo – dokumenti na pisarniški mizi

Družba z omejeno odgovornostjo: kdaj družbenik ali direktor vendarle odgovarja

Omejena odgovornost ni absolutna. ZGD-1 pozna nekaj izjem, ki jih je dobro poznati že ob ustanovitvi.

Primer Kdo odgovarja Člen ZGD-1
Spregled pravne osebe: zloraba družbe za prepovedan cilj, v škodo upnikov, ravnanje z njenim premoženjem kot z lastnim Družbeniki za obveznosti družbe 8. člen
Nastopanje v imenu družbe pred vpisom v register Oseba, ki je nastopala, osebno in solidarno 5. člen
Izplačilo premoženja, potrebnega za ohranitev osnovnega kapitala Prejemnik vrne izplačilo; če to ni mogoče, jamčijo drugi družbeniki sorazmerno z deleži 495. in 496. člen
Kršitev nalog direktorja Direktorji solidarno družbi za nastalo škodo 263. člen

Če je prejemnik izplačila ravnal v dobri veri, lahko družba vračilo zahteva le, če je nujno za poplačilo upnikov.

Obveznosti d.o.o. po ustanovitvi

Družba z omejeno odgovornostjo ima po ustanovitvi vrsto stalnih obveznosti.

  • Register dejanskih lastnikov: vpis pri AJPES v 8 dneh po vpisu družbe in po vsaki spremembi. Za kršitve so predpisane globe, ki so odvisne od prihodkov družbe: od 3.000 do 30.000 evrov (prihodki do 700.000 evrov), od 6.000 do 60.000 evrov (do 8 milijonov evrov) in od 12.000 do 120.000 evrov (nad 8 milijoni evrov). Odgovorna oseba plača od 400 do 2.000 evrov.
  • Letno poročilo: oddaja se na AJPES. Za leto 2025 je bil rok 31. marca 2026 za majhne družbe in 31. avgusta 2026 za srednje in velike družbe (58. člen ZGD-1).
  • Velikost družbe: od poslovnega leta 2024 je mikro družba tista, ki ne presega dveh od treh meril (10 zaposlenih, 450.000 evrov sredstev, 900.000 evrov čistih prihodkov od prodaje). Mala družba ne presega 5 milijonov evrov sredstev in 10 milijonov evrov prihodkov.
  • Označba na poslovnem naslovu: od decembra 2024 mora biti na poslovnem naslovu vidno označena firma in sedež (30.a člen ZGD-1).
  • Varni elektronski predal: po spremembi zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-I) morajo poslovni subjekti upravne dokumente prejemati v varni elektronski predal, obveznost se uveljavi približno leto po začetku veljavnosti zakona (februar 2027).
  • Prispevki direktorja-lastnika: direktor, ki je tudi družbenik, plačuje prispevke od osnove, ki ne sme biti nižja od zakonsko določene najnižje osnove. FURS vsak mesec objavi izračun.

Davki d.o.o. v kratkem

  • Davek od dohodkov pravnih oseb: 22 % za davčna leta 2024 do 2028 (sicer 19 %).
  • Dividende: 25 % davek, ki se plača ob izplačilu dobička družbeniku (fizični osebi).
  • DDV: zavezanec postanete, ko promet v koledarskem letu preseže 60.000 evrov, oziroma takoj ob preseženih 66.000 evrov.
  • Skupna obremenitev v celoti izplačanega dobička: 22 % davka od dohodkov pravnih oseb in 25 % od preostalih 78 %, kar je skupaj 41,5 %. Zato je d.o.o. ugodnejši, če del dobička ostane v podjetju.

Podrobnosti so v članku Obdavčitev d.o.o., primerjava s samostojnim podjetnikom pa v članku Razlike med s.p. in d.o.o. Če družbo želite zapreti, glejte Načini zaprtja d.o.o.

Uradni vir: SPOT – ustanovitev d.o.o..

Družba z omejeno odgovornostjo – izračun

Pri ustanovitvi d.o.o. vam lahko pri sedežu in poslovnem naslovu pomaga brezplačno svetovanje virtualne pisarne.

Pogosta vprašanja

Kaj je družba z omejeno odgovornostjo?

Družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) je pravna oseba, ki jo ustanovi ena ali več oseb z vložki v osnovni kapital. Za obveznosti odgovarja družba s svojim premoženjem.

Koliko osnovnega kapitala potrebuje d.o.o.?
Najmanj 7.500 evrov, vsak osnovni vložek pa najmanj 50 evrov. Pred vpisom je treba vplačati vsaj četrtino vsakega vložka, skupaj najmanj 7.500 evrov.

Ali lahko d.o.o. ustanovi ena oseba?
Da. Družbo lahko ustanovi ena ali več domačih ali tujih fizičnih in pravnih oseb.

Ali je ustanovitev d.o.o. brezplačna?
Vpis prek SPOT je brezplačen, vendar je potrebno vplačati osnovni kapital, pri notarju pa plačate po notarski tarifi.

Kdaj družbenik odgovarja za dolgove d.o.o.?
Samo izjemoma: pri spregledu pravne osebe (8. člen ZGD-1), osebno tisti, ki nastopa v imenu družbe pred njenim vpisom v register, ali pri neupravičenih izplačilih družbenikom (496. člen).

Koliko družbenikov sme imeti d.o.o.?

Največ 50. Več družbenikov je mogoče le z dovoljenjem ministra, pristojnega za gospodarstvo. Družbo lahko ustanovi ena ali več fizičnih ali pravnih oseb.

Ali družba obstaja že, ko podpišemo družbeno pogodbo?

Ne. Družba pridobi lastnost pravne osebe z vpisom v register. Kdor pred vpisom nastopa v njenem imenu, odgovarja osebno z vsem svojim premoženjem, več oseb pa solidarno.

Ali sme družba posoditi denar družbeniku?

Zakon takšna posojila družbeniku, poslovodji ali njunemu družinskemu članu ne šteje med premoženje, ki je potrebno za ohranitev najnižjega osnovnega kapitala, posojilo in drug pravni posel z enakim učinkom pa je ničen (495. člen ZGD-1). Pred takšnim poslom se posvetujte z računovodjo.

Vam d.o.o. ne ustreza? Raziščite druge možnosti:

VIRI:

  • Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, s poznejšimi spremembami;
  • Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) in ZORZFS;
  • Portal SPOT.
Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Ustanovitev podjetja in registracija podjetja (SPOT točka)

Ustanovitev podjetja in registracija podjetja (SPOT točka)

Ustanovitev podjetja se začne z izbiro oblike podjetja. Ob registraciji podjetja se je najprej potrebno odločiti za obliko podjetja. Najpogostejša je odločitev za samostojnega podjetnika (s.p.), predvsem popoldanskega s.p. Sledi odprtje družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.). Po pridobitvi vseh informacij sledi registracija podjetja na SPOT točki. Več >


Delna oprostitev plačila prispevkov ob odprtju prvega s.p.

Delna oprostitev plačila prispevkov ob odprtju prvega s.p.

Ob 1. vpisu v poslovni register je mogoče uveljavljati delno oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za odprtje s.p. Kakšna je delna oprostitev v praksi, si lahko preberete v spodnjem prispevku. Več >

Ustanovitev podjetja v Avstriji

Ustanovitev podjetja v Avstriji

Za razliko od Hrvaške, kjer ustanovitev podjetja ne predstavlja posebno hude finančne obremenitve, je lahko ustanovitev podjetja v naši severni sosedi finančno kar zahteven zalogaj – še posebej če govorimo o najbolj razširjeni statusni obliki: GmbH (družbi z omejeno odgovornostjo). Več >

Krajši delovni čas zaradi starševstva

Krajši delovni čas zaradi starševstva

Pravica do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva v kombinaciji z delno oprostitvijo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ob odprtju novega podjetja, privede do znižanja prispevkov v prvem letu na mesečno obveznost v višini manj kot 150 evrov. Več >

Sistem HACCP v trgovini in gostinstvu

Sistem HACCP v trgovini in gostinstvu

Živilska zakonodaja, opredeljena z evropskimi akti in nacionalnimi predpisi, je namenjena temu, da zagotavlja visoko raven kvalitete živil in posledično zmanjša oziroma izniči tveganja nevarnosti za človekovo zdravje. Več >

Registracija dejavnosti s posebnimi pogoji

Registracija dejavnosti s posebnimi pogoji

Vsako podjetje si mora ob ustanovitvi izbrati dejavnost po standardni klasifikaciji dejavnosti 2008 (SKD), ki jo namerava opravljati. Medtem, ko za samo ustanovitev podjetja ni predpisanih posebnih pogojev, pa le-ti obstajajo za nekatere dejavnosti. Več >

Oznake:, , ,
© 2007-2026 Zavod mladi podjetnik, so.p. - Vse pravice pridržane |  Piškotki | Zemljevid strani