Osnovni kapital in osnovni vložki

Osnovni kapital je kapital, ki je potreben za odprtje podjetja, za družbo, kot je na primer družba z omejeno odgovornostjo ali kapitalska družba oziroma družba, za katero je z zakonom določen nek minimalni osnovni kapital. Zagotovimo ga lahko v denarju ali pa v obliki stvarnega vložka v podjetje.
Osnovni kapital in osnovni vložki

Osnovni kapital in osnovni vložki

Osnovni kapital

Osnovni kapital je kapital predstavlja sredstva, ki  so namenjena v prvi vrsti poslovanju družbe ter zaščiti njenih upnikov. Glede na vrsto podjetja se pojavlja kot delniški kapital (d.d.), kapital z deleži (d.o.o.) ali kot kapitalska vloga (s. p.). Pri klasičnem d.o.o. mora znašati osnovni kapital vsaj 7.500 evrov, vsak osnovni vložek pa najmanj 50 evrov. Osnovni vložek je lahko zagotovljen v denarju kot stvarni vložek ali kot stvarni prevzem.

Osnovni kapital ni obvezen za vse oblike podjetja. Potrebujemo ga pri d.o.o., d.d. ter komanditni delniški družbi – k.d.d. Družbe, kjer osnovni kapital ni potreben, sta d.n.o., k.d., poleg tega pa tudi s.p.. S.p. ne spada med gospodarske družbe, saj gre pravzaprav za fizično osebo, ki opravlja dejavnost.

Stvarni vložki

Kot stvarni vložki ali stvarni prevzem se lahko štejejo le tisti premoženjski predmeti ali pravice, katerih gospodarska vrednost je ugotovljiva. Dolžnost opraviti storitev se ne šteje za stvarni vložek ali stvarni prevzem. Za stvarni vložek lahko v podjetje vložimo stvar, ki se nanaša na našo dejavnost oziroma bo podjetju prinašala bodoče koristi. To pomeni, da lahko v podjetje vložimo kombi, kamion, delovni stroj, poslovni prostor, orodja, mize, stole, računalnike itd.

Če imamo za stvar, ki jo želimo vložiti, račun, ki ni starejši od treh mesecev, lahko vzamemo listino kot verodostojno za prikaz vrednosti vložka. Če je stvar starejša, je potrebno pridobiti dokaz, koliko je stvar realno vredna. Tega pridobimo s trga (pridobimo več predračunov oziroma ponudb za koliko bi jo lahko prodali). Če gre za večje vrednosti, je potrebna cenitev uradnih cenilcev.

Osnovni kapital kot premičnina ali nepremičnina

Kot stvarni vložek se lahko zagotovijo premičnine in nepremičnine, pravice in podjetje ali del podjetja. Za stvarni vložek se šteje tudi plačilo za premoženjske predmete, ki jih je družba prevzela in jih prišteje družbenikovemu vložku.

Pred prijavo za vpis v register mora vsak družbenik zagotoviti vsaj eno četrtino osnovnega vložka, vrednost vseh zagotovljenih vložkov pa mora znašati najmanj 7.500 evrov. To pomeni, da lahko vpišemo tudi večji osnovni kapital, kot ga bomo ob registraciji v resnici položili, ker imamo namen to storiti v kratkem času po ustanovitvi.

Vpisane, a še ne vplačane delnice in poslovni deleži, so sestavni del osnovnega kapitala izraženega tudi v ustreznih terjatvah do delničarjev oziroma vpisnikov poslovnih deležev. Pri finančnih analizah se še ne vplačani vpisani kapital odšteva od celotnega kapitala.

Stvarni vložki se morajo v celoti izročiti pred prijavo za vpis v register. Če vrednost stvarnega vložka ne doseže vrednosti prevzetega osnovnega vložka, mora družbenik razliko vplačati v denarju. Osnovni vložki morajo biti družbi izročeni tako, da lahko poslovodja družbe z njimi prosto razpolaga, kar pomeni, da postanejo last podjetja. Vplačila denarnih vložkov morajo biti nakazana na začasni bančni račun.

Poročilo o stvarnih vložkih

Če se za ustanovitev družbe zagotovijo tudi stvarni vložki, morajo družbeniki pred prijavo za vpis v register sestaviti in podpisati poročilo o stvarnih vložkih.

V poročilu se navedejo predmeti stvarnih vložkov, dejstva, ki dokazujejo, da vrednost stvarnega vložka ni manjša od višine prevzetega osnovnega vložka, in morebitne obremenitve stvarnega vložka.

Preberite tudi: Obdavčitev d.o.o.

Če se v družbo vlaga podjetje, je treba poročilu priložiti bilanco stanja in izkaz poslovnega izida podjetja za zadnji dve poslovni leti. Če znaša skupna vrednost, za katero se dajejo stvarni vložki, več kot 100.000 evrov, morajo družbeniki, ki prispevajo stvarne vložke, na svoje stroške zagotoviti, da stvarne vložke oceni revizor, čigar poročilo je kasneje tudi sestavni del poročila o stvarnih vložkih.

Povečanje osnovnega kapitala

Skupščina družbenikov lahko sklene, da se osnovni kapital poveča. To se lahko doseže z vložki ali kot povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe. V primeru povečanja osnovnega kapitala z vložki pridobijo družbeniki nov in samostojen poslovni delež z dnem vpisa povečanja osnovnega kapitala v register. V primeru povečanja osnovnega kapitala iz sredstev družbe, se osnovni vložki družbenikov povečajo sorazmerno z njihovimi poslovnimi deleži v dotedanji vrednosti osnovnega kapitala.

Ohranjanje osnovnega kapitala

Družbeniki so ob ustanovitvi podjetja dolžni priskrbeti vsaj sredstva v minimalni zakonski vrednosti osnovnega kapitala (7.500 evrov). Poleg tega so ves čas družbinega pravnega obstoja dolžni tudi ohranjati in zagotavljati premoženje, ki je potrebno za ohranjanje minimalnega osnovnega kapitala. Ta pravila so namenjena predvsem zaščiti upnikov, ki jim premoženje družbe predstavlja edino zagotovilo, da bodo njihove terjatve lahko tudi v resnici poplačane. Družbeniki pri d.o.o. namreč za dolgove družbe odgovarjajo le s premoženjem družbe in ne tudi s svojim osebnim premoženjem. Minimalno vrednost osnovnega kapitala se lahko zagotavlja v obliki gotovine v blagajni, sredstvih na bančnem računu, terjatev do kupcev, osnovnih sredstev itd.

Zakon o gospodarskih družbah določa tudi, da se premoženje, ki je potrebno za ohranitev osnovnega kapitala in vezanih rezerv družbenikom ne sme izplačati.  Družbeniki kot imetniki deležev, si pri uresničevanju svojih korporacijskih pravic, pridobljenih na podlagi vplačila vložka, ne smejo razdeliti premoženja tako, da bi ga zmanjšali pod zakonsko določeno mejo. S tem bi namreč družbi lahko onemogočili da izpolnjuje svoje obveznosti do upnikov. Z zakonom so prepovedana tudi posojila družbe družbeniku, s katerimi bi se poseglo v osnovni kapital. Vse takšne pogodbe ali pogodbe, ki bi imele tak učinek so nične, tak prekršek pa se kaznuje tudi z globo, ki se gibaja od 1.000 evrov za mikro družbe pa vse do 45.000 evrov za velike družbe.

 

VIR: Zakon o gospodarskih družbah

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Ustanovitev podjeta in registracija podjetja (SPOT točka)

Ustanovitev podjeta in registracija podjetja (SPOT točka)

Ustanovitev podjetja se začne z izbiro oblike podjetja. Ob registraciji podjetja se je najprej potrebno odločiti za obliko podjetja. Najpogostejša je odločitev za samostojnega podjetnika (s.p.), predvsem popoldanskega s.p. Sledi odprtje družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.). Po pridobitvi vseh informacij sledi registracija podjetja na SPOT točki. Preberite več >>


Delna oprostitev plačila prispevkov ob odprtju prvega s.p.

Delna oprostitev plačila prispevkov ob odprtju prvega s.p.

Ob 1. vpisu v poslovni register je mogoče uveljavljati delno oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za odprtje s.p. Kakšna je delna oprostitev v praksi, si lahko preberete v spodnjem prispevku. Preberite več >>

Koliko znašajo prispevki za s.p.?

Koliko znašajo prispevki za s.p.?

Na tem mestu si lahko ogledate stopnjo oziroma višino prispevkov za socialno varnost, ki jih mora davčnemu uradu mesečno plačevati vsak samostojni podjetnik. Podatki o višini prispevkov se že nekaj let avtomatsko oddajajo v sistem eDavki, kjer lahko zmeraj preverite svoje obveznosti. Preberite več >>

Obdavčitev d.o.o.

Obdavčitev d.o.o.

Družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) je pravna oseba in je posledično obdavčena z davkom od dohodkov pravnih oseb (DDPO). Obdavčitev pravnih oseb ureja Zakon o davku od dohodka pravnih oseb (ZDDPO-2) in na njegovi podlagi izdani podzakonski predpisi. Na voljo je d.o.o. z dejanskimi stroški in d.o.o. z normiranimi stroški. Preberite več >>

S.p. za upokojence

S.p. za upokojence

Samostojni podjetnik lahko uveljavi pravico do pokojnine in tudi po upokojitvi nadaljuje s svojo dejavnostjo, za kar obstaja več načinov. Od delne pokojnine, do izplačevanja 20 odstotkov pokojnine oziroma do izplačevanja sorazmernega dela pokojnine. Preberite več >>

Ustanovitev s.p.

Ustanovitev s.p.

Ustanovitev s.p. je enostaven postopek, ki ga opravimo prek sistema VEM / SPOT. Koraki za ustanovitev "polnega" in "popoldanskega s.p." so zelo podobni, obstajajo pa razlike, predvsem kar se tiče plačevanja davkov in prispevkov. Preberite več >>

Odgovor strokovnjaka: Mladoletni ustanovitelj podjetja

Odgovor strokovnjaka: Mladoletni ustanovitelj podjetja

V tem članku se bomo ukvarjali z vprašanjem mladoletnosti kot ovire pri ustanavljanju podjetja. Pravo mladoletnega posameznika obravnava kot poslovno nesposobnega oz. delno sposobnega. V nadaljevanju preberite, kako to vpliva na mladoletnikovo željo po vstopu v podjetništvo. Preberite več >>

Odpirate podjetje? Pripravite se na davčno oddajo podatkov

Odpirate podjetje? Pripravite se na davčno oddajo podatkov

Pri samem postopku ustanovitve podjetja se bodoči podjetniki med drugim soočijo tudi z vprašanji o poslovnih prostorih, kapitalskih naložbah, povezanih osebah ipd. Odgovore na ta in še nekatera druga vprašanja je treba imeti že pri samem postopku ustanovitve s.p. ali druge oblike gospodarske družbe, ko se prvič oddaja davčne podatke. Preberite več >>

Odgovor strokovnjaka: Je popoldanski s.p. mogoč brez redne zaposlitve?

Odgovor strokovnjaka: Je popoldanski s.p. mogoč brez redne zaposlitve?

Tokratno rubriko smo posvetili odgovoru na vprašanje, ki nam ga stranke pogosto zastavljajo. Preverili smo, ali je mogoče odpreti popoldanski s.p., če oseba še ni zaposlena kje drugje. Preberite več >>

Izbira imena za vaše novo ustanovljeno podjetje

Izbira imena za vaše novo ustanovljeno podjetje

Končno ste se odločili, da boste ustanovili podjetje. Odlično, kako pa se bo vaše podjetje imenovalo? Pred registracijo vas čaka pomembna odločitev o poimenovanju podjetja. Preberite več >>

Oznake:, , ,

Brezplačne e-novice!
Vse za podjetje