Obdavčitev d.o.o.

Zavezanec za davek – rezident – je d.o.o., ki ima v Sloveniji bodisi sedež bodisi kraj dejanskega poslovodstva. Rezident je obdavčen z DDPO od vseh prihodkov, ne glede na to, kje nastanejo (t. i. obdavčitev po svetovnem dohodku).

Družba, ki ne izpolnjuje pogojev za rezidentstvo (t .i. nerezident), pa je zavezana za plačilo DDPO le od tistih prihodkov, ki imajo svoj vir v Sloveniji. ZDDPO-2 natančneje določa, kdaj se šteje, da imajo prihodki svoj vir v Sloveniji.

V nadaljevanju je podrobneje opisana zgolj obdavčitev d.o.o. – rezidenta.

Davčno obdobje pri d.o.o.

Davčno obdobje za odmero DDPO je koledarsko leto. Lahko pa zavezanec, ki ima poslovno leto drugačno od koledarskega leta, davčnemu organu sporoči, da bo njegovo davčno obdobje enako njegovemu poslovnemu letu. Zavezanec, ki se odloči za spremembo davčnega obdobja, slednjega v naslednjih treh letih ne more več spremeniti. V primeru ugotavljanja davčne osnove z normiranimi odhodki je davčno leto vedno enako koledarskemu letu.

Davčna osnova, davčne olajšave in davčna izguba

Davčna osnova za odmero se lahko ugotavlja bodisi na podlagi dejanskih odhodkov bodisi na podlagi normiranih odhodkov (novost od 1.1.2013 dalje).

1. Ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih odhodkov

Osnova za obdavčitev je razlika med prihodki in odhodki d.o.o., ugotovljenimi v izkazu poslovnega izida d.o.o. Tako ugotovljeni prihodki oz. odhodki se nato v davčnem obračunu prilagajajo glede na to, ali so v skladu z ZDDPO-2 davčno priznani oz. nepriznani.

Družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) je v svetu in v Sloveniji najpogostejša oblika gospodarske družbe.

Med davčno priznane prihodke rezidenta se načeloma uvrščajo vsi prihodki, ZDDPO-2 pa določa, kateri prihodki so izvzeti iz davčno priznanih prihodkov:

• prejete dividende, če so izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZDDPO-2;
• ustvarjeni kapitalski dobički do višine 50 %, če so izpolnjeni pogoji iz 25. člena ZDDPO-2;
• prihodki iz opravljanja nepridobitne dejavnosti.

Med davčno priznane odhodke se štejejo vsi odhodki, ki so potrebni za pridobivanje obdavčljivih prihodkov. Odhodki niso davčno priznani, če niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti, niso posledica opravljanja dejavnosti ali niso skladni z običajno poslovno prakso. Amortizacija je davčno priznan odhodek zgolj do predpisanih mej. Podrobnejše določbe glede davčnega priznavanja odhodkov so vsebovane v členih od 29 do 35 ZDDPO-2.

V primeru poslovanja med povezanimi osebami se pri ugotavljanju prihodkov in odhodkov upošteva t. i. pravilo neodvisnih tržnih cen. V skladu s tem davčno načeloma niso priznani prihodki in odhodki od prometa z blagom in s storitvami, ki odstopajo od ravni cen, ki bi bile v primerljivih okoliščinah dosežene na trgu med nepovezanimi osebami. Podobno pravilo se uporablja tudi za določanje obresti med povezanimi osebami. Podrobnejša pravila glede razmerij med povezanimi osebami so predpisana v členih od 16 do 19 ZDDPO-2 in v podzakonskih predpisih.

Določene prilagoditve davčne osnove glede na izkaz poslovnega izida so predpisane tudi pri oblikovanih rezervacijah, prevrednotenju in odpisu terjatev, prevrednotenju finančnih naložb in prevrednotenju dobrega imena.

V kolikor davčno priznani prihodki presegajo davčno priznane odhodke, ustvarjeni dobiček predstavlja davčno osnovo. Davčna osnova se nato lahko zmanjšuje z uveljavljanjem naslednjih davčnih olajšav, predpisanih z ZDDPO-2:

• olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj;
• olajšava za investiranje;
• olajšava za zaposlovanje;
• olajšava za zaposlovanje invalidov;
• olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju;
• olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje;
• olajšava za donacije.

Za uveljavljanje davčnih olajšav mora zavezanec razpolagati z ustrezno dokumentacijo.

V kolikor davčno priznani odhodki presegajo davčno priznane prihodke, zavezanec ustvari davčno izgubo. Za znesek ustvarjene davčne izgube lahko zavezanec zmanjšuje pozitivno davčno osnovo v prihodnjih davčnih obdobjih. Za davčna obdobja, ki se začnejo po 1.1.2013, se lahko davčna izguba koristi največ do višine 50% davčne osnove tekočega leta. Prenašanje davčne izgube ni časovno omejeno, prenos pa ni mogoč zgolj v primerih iz 36. člena ZDDPO-2.

2. Ugotavljanje davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov

Od 1.1.2013 dalje je mogoče davčno osnovo ugotavljati tudi na podlagi normiranih odhodkov. Podlaga za obdavčitev so davčno priznani prihodki, ugotovljeni na podlagi računovodskih izkazov prilagojenih za davčne namene na podlagi ZDDPO-2. Normirani odhodki se določijo v višini 80 % od davčno priznanih prihodkov. To pomeni, da je davčna osnova 20 % od davčno priznanih prihodkov. Dejanski stroški, davčne olajšave in davčna izguba se v času ugotavljanja davčne osnove z normiranimi odhodki ne priznajo.

Ugotavljanje davčne osnove z normiranimi odhodki je vezano na izpolnjevanje določenih pogojev.

Od 1.1.2015 sta za zavezance, ki že opravljajo dejavnost, pogoja dva:

• nižji prihodkovni prag v višini 50.000 evrov in
• višji prihodkovni prag v višini 100.000 evrov, če zavezanec izpolnjuje dodaten pogoj glede vključitve v obvezno socialno zavarovanje.

Povedano drugače: vsi zavezanci, katerih računovodski prihodki ne presegajo 50.000 evrov se lahko odločijo za ta t.i. poenostavljen način ugotavljanja davčne osnove, medtem ko morajo zavezanci, katerih računovodski prihodki znašajo med 50.000 evrov in 100.000 evrov izpolnjevati dodaten pogoj.

Ne glede na spremembe, ki jih s 1.1.2015 prinaša ZDoh-2N velja, da lahko zavezanec v davčnem letu pri ugotavljanju davčne osnove upošteva normirane odhodki, če:

• priglasi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov in
• njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, v davčnem letu pred tem davčnim letom, ne presegajo 50.000 evrov.

Nižji prihodkovni prag – 50.000 evrov računovodskih prihodkov torej ni pogojen z vključitvijo v obvezno socialno zavarovanje. Velja za vse tiste zavezance, ki niso zavarovani za polni zavarovalni čas niti niso imeli zaposlenih za polni delovni čas.Za te zavezance se je ohranila enaka ureditev, kot je veljala po uveljavitvi ZDoh-2L.

V 67.b členu ZDDPO-2 so predpisane še določene dodatne omejitve v primeru povezanih oseb, ki so namenjene omejevanju možnosti špekulativnih preoblikovanj z namenom izpolnjevanja pogoja manj kot 50.000 evrov letnih prihodkov. Ugotavljanje davčne osnove z normiranimi odhodki je treba posebej priglasiti na DURS.

Davčna stopnja

Davčna stopnja znaša 19 %. Posebna davčna stopnja 0 % se pod določenimi pogoji uporablja za investicijske in pokojninske sklade ter zavarovalnice, ki izvajajo pokojninski načrt (zgolj v tem delu).

Obračun in plačilo davka

Davčni zavezanec mora davčni obračun DDPO oddati najkasneje v treh (3) mesecih po koncu davčnega obdobja (v primeru da je davčno obdobje enako koledarskemu letu, je to 31. 3.). Davek je potrebno plačati najkasneje v 30 dneh od oddaje davčnega obračuna.

Priporočamo tudi: Osnovni kapital in osnovni vložki

V kolikor je zavezanec v preteklem davčnem obdobju ustvaril pozitivno davčno osnovo, bo v naslednjem davčnem obdobju glede na davčno osnovo preteklega obdobja plačeval mesečne oziroma trimesečne akontacije DDPO. Plačane akontacije se upoštevajo kot že plačan davek, kar pomeni da se po oddaji davčnega obračuna zgolj doplača razlika do polnega zneska DDPO oz. davčni organ vrne preveč plačane akontacije.

Davek od kapitalskega dobička (“davek na dividende”)

Dividende predstavljajo izplačilo udeležbe pri dobičku podjetja na podlagi lastniških deležev. Davčno osnova osnova so dosežene dividende. Davčna stopnja je v letu 2023 27,5%. Dividende se ne vključujejo v letno dohodninsko napoved.

Povedano drugače, dobiček podjetja, ki si ga želi družbenik izplačati (dividende) na svoj osebni račun, je obdavčen v višini 27,5%, kot to določa ZDoh-2. Poleg plačila davka od dohodka pravnih oseb (19% davčne osnove družbe), mora družbenik ob morebitnem izplačilu dobička družbe, plačati še dodaten davek v znesku 27,5% izplačanega dobička (dividend).

VIRI:

• Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (Ur. l. RS št. 117/06, s spremembami in dopolnitvami, ZDDPO-2);

• Zakon o davčnem postopku (Ur. l. RS št. 117/06, s spremembami in dopolnitvami, ZDavP-2)

Ta članek je bil pripravljen na podlagi zakonodaje ter sodne in upravne prakse, veljavne v času priprave besedila. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje, sodne ali upravne prakse avtor in Zavod mladi podjetnik ne odgovarjata za ažurnost oziroma uskladitev besedila s kasnejšimi spremembami.