Obdavčitev d.o.o.

Obdavčitev d.o.o. poteka na dveh ravneh: najprej podjetje plača davek od dohodkov pravnih oseb, nato pa lastnik ob izplačilu dobička na svoj osebni račun plača še dohodnino od dividend. V tem članku razložimo, kako se izračuna davčna osnova, kolikšna je davčna stopnja ter koliko dejansko ostane lastniku, ko dobiček izplača kot dividendo – vključno z interaktivnim kalkulatorjem za konkretne zneske. Če razmišljate tudi o s.p., si oglejte primerjavo v članku Obdavčitev s.p.: dejanski ali normirani odhodki, kjer je obdavčitev precej drugačna.

Zavezanec za davek – rezident – je d.o.o., ki ima v Sloveniji bodisi sedež bodisi kraj dejanskega poslovodstva. Rezident je obdavčen z DDPO od vseh prihodkov, ne glede na to, kje nastanejo (t. i. obdavčitev po svetovnem dohodku).

Družba, ki ne izpolnjuje pogojev za rezidentstvo (t .i. nerezident), pa je zavezana za plačilo DDPO le od tistih prihodkov, ki imajo svoj vir v Sloveniji. ZDDPO-2 natančneje določa, kdaj se šteje, da imajo prihodki svoj vir v Sloveniji.

V nadaljevanju je podrobneje opisana zgolj obdavčitev d.o.o. – rezidenta.

Obdavčitev d.o.o.: Davčno obdobje

Davčno obdobje za odmero DDPO je koledarsko leto. Lahko pa zavezanec, ki ima poslovno leto drugačno od koledarskega leta, davčnemu organu sporoči, da bo njegovo davčno obdobje enako njegovemu poslovnemu letu. Zavezanec, ki se odloči za spremembo davčnega obdobja, slednjega v naslednjih treh letih ne more več spremeniti.

Davčna osnova, davčne olajšave in davčna izguba

Davčna osnova za obdavčitev d.o.o, se ugotavlja na podlagi dejanskih odhodkov, torej kot razlika med prihodki in odhodki d.o.o. (normirani odhodki, znani pri s.p., za d.o.o. ne obstajajo).

Ugotavljanje davčne osnove

Osnova za obdavčitev je razlika med prihodki in odhodki d.o.o., ugotovljenimi v izkazu poslovnega izida d.o.o. Tako ugotovljeni prihodki oz. odhodki se nato v davčnem obračunu prilagajajo glede na to, ali so v skladu z ZDDPO-2 davčno priznani oz. nepriznani.

Družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) je v svetu in v Sloveniji najpogostejša oblika gospodarske družbe.

Med davčno priznane prihodke rezidenta se načeloma uvrščajo vsi prihodki, ZDDPO-2 pa določa, kateri prihodki so izvzeti iz davčno priznanih prihodkov:

• prejete dividende, če so izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZDDPO-2;
• ustvarjeni kapitalski dobički do višine 50 %, če so izpolnjeni pogoji iz 25. člena ZDDPO-2;
• prihodki iz opravljanja nepridobitne dejavnosti.

Med davčno priznane odhodke se štejejo vsi odhodki, ki so potrebni za pridobivanje obdavčljivih prihodkov. Odhodki niso davčno priznani, če niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti, niso posledica opravljanja dejavnosti ali niso skladni z običajno poslovno prakso. Amortizacija je davčno priznan odhodek zgolj do predpisanih mej. Podrobnejše določbe glede davčnega priznavanja odhodkov so vsebovane v členih od 29 do 35 ZDDPO-2.

V primeru poslovanja med povezanimi osebami se pri ugotavljanju prihodkov in odhodkov upošteva t. i. pravilo neodvisnih tržnih cen. V skladu s tem davčno načeloma niso priznani prihodki in odhodki od prometa z blagom in s storitvami, ki odstopajo od ravni cen, ki bi bile v primerljivih okoliščinah dosežene na trgu med nepovezanimi osebami. Podobno pravilo se uporablja tudi za določanje obresti med povezanimi osebami. Podrobnejša pravila glede razmerij med povezanimi osebami so predpisana v členih od 16 do 19 ZDDPO-2 in v podzakonskih predpisih.

Določene prilagoditve davčne osnove glede na izkaz poslovnega izida so predpisane tudi pri oblikovanih rezervacijah, prevrednotenju in odpisu terjatev, prevrednotenju finančnih naložb in prevrednotenju dobrega imena.

V kolikor davčno priznani prihodki presegajo davčno priznane odhodke, ustvarjeni dobiček predstavlja davčno osnovo. Davčna osnova se nato lahko zmanjšuje z uveljavljanjem naslednjih davčnih olajšav, predpisanih z ZDDPO-2:

• olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj;
• olajšava za investiranje;
• olajšava za zaposlovanje;
• olajšava za zaposlovanje invalidov;
• olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju;
• olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje;
• olajšava za donacije.

Za uveljavljanje davčnih olajšav mora zavezanec razpolagati z ustrezno dokumentacijo.

V kolikor davčno priznani odhodki presegajo davčno priznane prihodke, zavezanec ustvari davčno izgubo. Za znesek ustvarjene davčne izgube lahko zavezanec zmanjšuje pozitivno davčno osnovo v prihodnjih davčnih obdobjih. Davčno izgubo lahko pokrijete z zmanjšanjem davčne osnove v naslednjih petih davčnih obdobjih, vsako leto največ do 50 % davčne osnove tekočega leta. Pri spremembi lastništva za več kot 50 % pravica pod določenimi pogoji preneha (36. člen ZDDPO-2).

Obdavčitev d.o.o.: Davčna stopnja

Splošna stopnja DDPO je 19 %, začasno pa se davek plačuje po stopnji 22 % (po zakonu do vključno davčnega leta 2028). Posebna davčna stopnja 0 % se pod določenimi pogoji uporablja za investicijske in pokojninske sklade ter zavarovalnice, ki izvajajo pokojninski načrt (zgolj v tem delu).

Obračun in plačilo davka za obdavčitev d.o.o.

Davčni zavezanec mora davčni obračun DDPO oddati najkasneje v treh (3) mesecih po koncu davčnega obdobja (v primeru da je davčno obdobje enako koledarskemu letu, je to 31. 3.). Davek je potrebno plačati najkasneje v 30 dneh od oddaje davčnega obračuna.

Priporočamo tudi: Osnovni kapital in osnovni vložki

V kolikor je zavezanec v preteklem davčnem obdobju ustvaril pozitivno davčno osnovo, bo v naslednjem davčnem obdobju glede na davčno osnovo preteklega obdobja plačeval mesečne oziroma trimesečne akontacije DDPO. Plačane akontacije se upoštevajo kot že plačan davek, kar pomeni da se po oddaji davčnega obračuna zgolj doplača razlika do polnega zneska DDPO oz. davčni organ vrne preveč plačane akontacije.

Dohodnina od dividend (“davek na dividende”)

Dividende predstavljajo izplačilo udeležbe pri dobičku podjetja na podlagi lastniških deležev. Davčna osnova so dosežene dividende. Davčna stopnja za dohodnino od dividend znaša 25 %. Dividende se ne vključujejo v letno dohodninsko napoved.

Povedano drugače, dobiček podjetja, ki si ga želi družbenik izplačati (dividende) na svoj osebni račun, je obdavčen v višini 25%, kot to določa ZDoh-2. Poleg plačila davka od dohodka pravnih oseb (22% davčne osnove družbe), se ob morebitnem izplačilu dobička družbe obračuna še dodaten davek v znesku 25 % izplačanega dobička (dividend). Davek obračuna in plača družba, družbenik prejme neto znesek.

Primer izračuna: koliko ostane lastniku od 50.000 evrov dobička

Recimo, da je vaš d.o.o. v letu ustvaril 50.000 evrov dobička pred davkom in da se davčna osnova ujema z računovodskim dobičkom (brez olajšav in davčno nepriznanih odhodkov). Prvi davek plača podjetje, drugi se obračuna ob izplačilu dividende.

Skupaj država vzame 20.750 evrov, torej 41,5 % prvotnega dobička. Stopenj ni mogoče enostavno sešteti (22 + 25 bi dalo 47 %), ker se drugi davek računa od dobička po davku: 78 % × 75 % = 58,5 %, kar ostane lastniku.

• Davek od dividend nastane šele ob izplačilu. Dobiček, ki ostane v podjetju, je obdavčen samo z DDPO.
• Davek od dividend obračuna in plača družba, lastnik prejme neto znesek. Dividend ne vključujete v letno dohodninsko napoved.
• Primer je poenostavljen. Olajšave ali davčno nepriznani odhodki spremenijo davčno osnovo, zato pred izplačilom znesek preverite z računovodjo.

Koliko davka dejansko plačate, ko izplačate dobiček?

Ker se dobiček d.o.o. obdavči na dveh ravneh – najprej pri podjetju (davek od dohodkov pravnih oseb), nato pa še pri lastniku (dohodnina od dividend) – je skupna efektivna obdavčitev izplačanega dobička bistveno višja od same stopnje DDPO. Spodnji kalkulator prikaže, koliko davka plačate pri poljubnem znesku dobička.

Za primerjavo: pri s.p. se dobiček obdavči le enkrat, in sicer z dohodnino po progresivni davčni lestvici, brez ločenega davka na izplačilo dobička. Kateri način poslovanja je za vas ugodnejši, je odvisno predvsem od višine dobička, zato si podrobnosti oglejte v članku Obdavčitev s.p.: dejanski ali normirani odhodki. Če šele razmišljate o ustanovitvi d.o.o., si oglejte tudi naš vodnik Ustanovitev d.o.o..

VIRI:

• Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, obdavčitev d.o.o. (Ur. l. RS št. 117/06, s spremembami in dopolnitvami, ZDDPO-2);
• FURS
• Zakon o davčnem postopku (Ur. l. RS št. 117/06, s spremembami in dopolnitvami, ZDavP-2)

Ta članek je bil pripravljen na podlagi zakonodaje ter sodne in upravne prakse, veljavne v času priprave besedila. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje, sodne ali upravne prakse avtor in Zavod mladi podjetnik ne odgovarjata za ažurnost oziroma uskladitev besedila s kasnejšimi spremembami.

Pogosta vprašanja o obdavčitvi d.o.o.

Ali plačam davek na dividende, če dobička ne izplačam?

Ne. Dohodnina od dividend nastane šele ob izplačilu dobička družbeniku. Dobiček, ki ostane v podjetju, je že obdavčen z davkom od dohodkov pravnih oseb, dodatnega davka pa ni, dokler ga ne izplačate.

Ali bo stopnja davka od dohodkov pravnih oseb ostala 22 %?

Splošna stopnja po zakonu znaša 19 %, vendar se za obdobje, ki ga določa zakon (po trenutni ureditvi do vključno davčnega leta 2028), davek plačuje po stopnji 22 % (64. člen ZORZFS). Za pozneje preverite veljavno zakonodajo na straneh FURS.

Ali lahko davčno izgubo prenesem v naslednja leta?

Da, a ne za vedno. Izgubo lahko pokrijete z zmanjšanjem davčne osnove v naslednjih petih davčnih obdobjih, v posameznem letu največ do 50 % davčne osnove. Pri spremembi lastništva za več kot 50 % lahko pravica pod določenimi pogoji preneha.