Zadruga

Avtor — 10.04.2014
Po podatkih Zadružne zveze Slovenije je bilo konec leta 2011 v Sloveniji registriranih 352 zadrug, največ na področju trgovine, kmetijstva in poslovanja z nepremičninami. Zadružništvo ima pri nas več kot 100-letno tradicijo, saj prvi zakon o zadružništvu izhaja iz leta 1873.
Zadruga

Zadruga. (Vir slike: freeimages.com)

Zakon o zadrugah opredeljuje zadrugo kot organizacijo vnaprej nedoločenega števila članov, ki ima namen pospeševati gospodarske koristi in razvijati gospodarske ali družbene dejavnosti svojih članov ter temelji na prostovoljnem pristopu, svobodnem izstopu, enakopravnem sodelovanju in upravljanju članov.

Ustanovitev zadruge

Zadrugo lahko ustanovijo najmanj trije ustanovitelji, ki pa morajo biti poslovno sposobni. Ustanovitelji so lahko fizične oziroma pravne osebe. Zadruga se ustanovi s sprejetjem akta o ustanovitvi.

Katero obliko podjetja izbrati?

Akt o ustanovitvi mora vsebovati:

  1. imena in naslove oziroma sedeže ustanoviteljev,
  2. sklep o sprejemu zadružnih pravil,
  3. sklep o izvolitvi organov zadruge, ki jih mora zadruga izvoliti v skladu z zakonom in s svojimi pravili,
  4. datum in kraj ustanovnega občnega zbora,
  5. podpise vseh ustanoviteljev.

Zadružna pravila

Zadružna pravila so obvezen sestavni element akta o ustanovitvi. Vanje je potrebno zapisati firmo in sedež zadruge in dejavnosti, s katerimi se bo zadruga ukvarjala.

V zvezi s članstvom je potrebno v zadružna pravila zapisati morebitne posebne pogoje za sprejem v članstvo, odpovedni rok in morebitne posebne pogoje za izstop iz zadruge ter razloge, zaradi katerih je lahko član izključen iz zadruge.

V zadružnih pravilih je nujno potrebno določiti delež, ki ga mora vpisati vsak član (obvezni delež), število obveznih deležev, če morajo člani vpisati več kot en obvezni delež, ali pa podlago za določitev višine obveznega deleža ali števila obveznih deležev, če morajo posamezni člani vpisati obvezni delež v različni višini oziroma različno število obveznih deležev, rok in način vplačila za najmanj eno polovico obveznega deleža ter druge obveznosti članov, zlasti glede sodelovanja z zadrugo, oziroma pogoje, pod katerimi se lahko takšne obveznosti uvedejo oziroma povečajo.

Z zadružnimi pravili se določi tudi odgovornost članov za obveznosti zadruge, podlaga za razporeditev presežka ali za poravnavo morebitnih izgub pri poslovanju ter način zastopanja in predstavljanja zadruge.

Firma zadruge mora vsebovati označbo, da gre za zadrugo in označbo odgovornosti članov za obveznosti zadruge:

  • “zadruga z omejeno odgovornostjo” ali okrajšavo “z.o.o.”, če je odgovornost članov za obveznosti zadruge po zadružnih pravilih omejena na določeno vsoto;
  • “zadruga brez odgovornosti” ali “z.b.o.”, če je odgovornost članov za obveznosti zadruge po zadružnih pravilih izključena.

Članstvo

Podlaga za sprejem v članstvo zadruge je datirana pisna pristopna izjava, iz katere izhaja, da se podpisnik strinja s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določajo zadružna pravila. Pristopna izjava mora posebej vsebovati znesek in število deležev, ki jih je pripravljen prevzeti podpisnik kot član zadruge, ter izjavo, da so mu znane določbe zadružnih pravil o odgovornosti članov za obveznosti zadruge.

Zadružna pravila lahko določajo, da članstvo lahko pridobijo tudi osebe, ki ne nameravajo uporabljati ali zagotavljati blaga in storitev zadruge (člani vlagatelji). Za pridobitev takšnega članstva je potreben sklep občnega zbora.

Članstvo preneha z izstopom (pisna odpoved), izključitvijo, smrtjo fizične osebe, prenehanjem pravne osebe in s prenehanjem zadruge.

Organi zadruge

Zadruga ima občni zbor in predsednika zadruge ter nadzorni odbor ali najmanj enega preglednika, če pa ima zadruga deset oziroma več članov, ima tudi upravni odbor.

Najvišji organ zadruge je občni zbor članov zadruge, ki odloča o sprejemu zadružnih pravil, letnega poročila, uporabi presežka in poravnavi izgube, o izvolitvi in odpoklicu organov zadruge in drugih vprašanjih, ki jih določajo zadružna pravila.

Deleži

Vsak član mora vpisati najmanj en delež. Denarna vrednost deleža je enaka za vse člane, če zadružna pravila ne določajo podlage, po kateri morajo posamezni člani vpisati obvezni delež v različni višini ali različno število obveznih deležev, odvisno od možnega ali dogovorjenega sodelovanja z zadrugo oziroma velikosti ali drugih značilnosti gospodarskih enot članov (kmetije, obratovalnice, gospodinjstva in podobno). Pod pogoji, ki jih določajo zadružna pravila, lahko član poleg enega ali več obveznih deležev vpiše in vplača tudi enega ali več prostovoljnih deležev.

Član vplača delež v denarnem znesku. Lahko pa vplača delež tudi v nedenarnem sredstvu (v stvari ali materialni pravici), če zadružna pravila to dopuščajo.

Viri:


Oznake: ,