Socialno podjetje (so.p.)

Socialno podjetje (so.p.) je oblika podjetniške dejavnosti, ki v Evropski uniji zaposluje že okrog 10 odstotkov delavcev, v slovenski pravni red pa je možnost ustanovitve prišla s sprejetjem Zakona o socialnem podjetništvu (ZSocP) marca 2015.
Socialno podjetje

Socialno podjetje

Kot določa omenjeni zakon, so cilji socialnega podjetništva krepiti družbeno solidarnost in kohezijo, spodbujati sodelovanje ljudi in prostovoljno delo, krepiti inovativno sposobnost družbe za reševanje socialnih, gospodarskih, okoljskih in drugih problemov, zagotavljati dodatno ponudbo proizvodov in storitev, ki so v javnem interesu, razvijati nove možnosti zaposlovanja, zagotavljati dodatna delovna mesta in socialno integracijo ter poklicno reintegracijo najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela.

a.) Opredelitev

Socialno podjetništvo pomeni trajno opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva ali drugih dejavnosti pod posebnimi pogoji zaposlovanja, in sicer s proizvodnjo in prodajo proizvodov ali z opravljanjem storitev na trgu, pri čemer pa ustvarjanje dobička ni osnovni cilj opravljanja dejavnosti. Glavni namen socialnega podjetništva je zaposliti dolgotrajno brezposelne osebe in jih angažirati tako, da v okviru socialnega podjetništva samostojno ustvarjajo prihodke in poskrbijo za lastno preživetje.

Nepridobitna pravna oseba lahko posluje kot socialno podjetje, če pridobi tak status. To pomeni, da mora biti ustanovljena za trajno opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva na način, da bo trajno zaposlovala najmanj enega delavca v prvem letu in najmanj dva delavca v nadaljnjih letih poslovanja (socialno podjetje tipa A) oz. je ustanovljena za zaposlovanje določenega tipa oseb (iz šestega člena ZSocP) tako, da bo določeno dejavnost opravljala s trajnim zaposlovanjem najmanj tretjine vseh zaposlenih delavcev (socialno podjetje tipa B). Pridobitna gospodarska družba lahko ustanovi socialno podjetje samo z namenom zagotovitve novih delovnih mest za svoje presežne delavce.

Zakon je zasnovan tako, da omogoča odprt model socialnega podjetništva, kar pomeni, da ustanovitev socialnega podjetja ni omejena na klasično statusno obliko nosilca (npr. d.o.o., d.n.o, k.d., d.d., ipd.), ampak je nosilec lahko tudi društvo oziroma zavod. Na podoben način je določena tudi odgovornost za obveznosti socialnega podjetja, saj se za določitev le-te uporablja tisti zakon, ki ureja konkretno pravno organiziranost posamezne vrste pravne osebe.

b.) Področja in dejavnosti socialnega podjetništva

Zakon določa dejavnosti, ki jih lahko opravlja socialno podjetje, te pa morajo biti družbeno koristne oziroma morajo biti namenjene zaposlovanju najranljivejših skupin ljudi na trgu dela. Dejavnosti socialnega podjetništva se lahko opravljajo na področju:

  • socialnega varstva, družinskega varstva, varstva invalidov
  • znanosti, raziskovanja, izobraževanja, vzgoje ter zagotavljanja in organiziranja mladinskega dela,
  • varstva in promocije zdravja,
  • zagotavljanja socialne vključenosti, spodbujanja zaposlovanja in poklicnega usposabljanja oseb, ki so brezposelne ali jim le-ta grozi,
  • ekološke proizvodnje hrane, ohranjanja narave, urejanja in varstva okolja in zaščite živali,
  • spodbujanja uporabe obnovljivih virov energije in razvoja zelene ekonomije,
  • turizma za osebe, ki jim življenjske razmere onemogočajo ali ovirajo dostop do turističnih storitev, na način, ki spoštuje vrednote trajnosti, dostopnosti in solidarnosti (socialni turizem),
  • trgovine za socialno ogrožene osebe (socialna trgovina) ter trgovine, ki zagotavljajo prodajo proizvodov manjših proizvajalcev iz gospodarsko najbolj nerazvitih okolij na temelju etičnih, preglednih in enakopravnih poslovnih razmerij med proizvajalci in trgovcem, usmerjenih predvsem v zagotavljanje možnosti pravičnega plačila proizvajalcev in s tem njihovega preživetja (pravična trgovina) ter trgovine s storitvami in proizvodi iz dejavnosti socialnega podjetništva,
  • kulture, tehnične kulture in ohranjanja kulturne, tehnične in naravne dediščine,
  • amaterskega športa in telesne kulture, katere namen je rekreacija in socializacija,
  • spodbujanja razvoja lokalnih skupnosti,
  • podpornih storitev za socialna podjetja.

c.) Akt o ustanovitvi socialnega podjetja

Akt o ustanovitvi socialnega podjetja mora poleg vsebine, ki je določena z Zakonom za pravno organiziranost posamezne vrste pravne osebe (npr. Zakon o gospodarskih družbah, Zakon o društvih, Zakon o zavodih) opredeliti tudi nepridobitni namen ustanovitve pravne osebe in utemeljiti njen javnokoristni in socialni značaj. Kot dejavnost oz. naloge socialnega podjetja mora opredeliti opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva ali druge, razmejiti le-te od drugih dejavnosti oziroma nalog ter opredeliti način razpolaganja s premoženjem in porabe dobička oziroma presežkov prihodkov.

Ustanovitveni akt mora tako:

  • opredeliti način upravljanja socialnega podjetja po načelu enakopravnosti,
  • določiti osebe, odgovorne za poslovodenje pri izvajanju dejavnosti socialnega podjetništva ter pogoje za njihovo imenovanje oziroma izvolitev in odgovornosti,
  • določiti nadzorni organ ter način izvolitve ali imenovanja članov nadzornega organa, mandatno dobo ter njihove pristojnosti, pooblastila in odgovornosti,
  • določiti vrsto socialnega podjetja (tip A oziroma tip B),
  • določiti, ali socialno podjetje v delo vključuje tudi prostovoljce,
  • določiti način udeležbe deležnikov (tj. zaposlenih delavcev, prostovoljcev) pri upravljanju (posvetovanje, obvezno mnenje ipd.),
  • določiti pravila vodenja poslovnih knjig in izdelave računovodskih izkazov socialnega podjetja ali določiti  pravila v posebnem  aktu in
  • določiti pogoje statusnega preoblikovanja socialnega podjetja in razpolaganje s premoženjem socialnega podjetja v primeru prenehanja.

d.) Neprofitnost delovanja

Socialno podjetje mora dobiček in presežke prihodkov nad odhodki iz dejavnosti socialnega podjetja namenjati za opravljanje teh dejavnosti oziroma za druge z zakonom določene namene. Pri tem delitev dobička in presežkov prihodkov oziroma premoženja ni dovoljena, razen če zakon, ki ureja pravno organiziranost posamezne vrste pravne osebe, ne določa drugače.

Socialno podjetje lahko deli del dobička ali presežka prihodkov članom, upravi in delavcem le v primeru, da ta delež ne presega 20 odstotkov vsega ustvarjenega dobička ali presežka prihodka v določenem letu in le v primeru, da presežek prihodkov ne predstavlja neporabljenih javnih sredstev in ima to opredeljeno v aktu o ustanovitvi. Če se vodstvo socialnega podjetja odloči za delitev dela dobička ali presežkov prihodkov, pri tem ne sme izključiti delavcev.

e.) Prednosti in slabosti

Prednosti:

  • pridobitev posebnih olajšav oziroma spodbud za izvajanje dejavnosti socialnega podjetništva in zaposlovanje določenega tipa delavcev,
  • omejitev odgovornosti družbenikov s prosto izbiro osnovne statusne oblike podjetja,
  • spodbujanje socialne kohezije in družbene pomoči.

Slabosti:

  • omejena delitev dobička oziroma presežka dohodkov,
  • relativno omejen krog predvidenih dejavnosti.

f.) Vam so.p. ne ustreza? Druge možnosti:

VIRI:

  • Zakon o socialnem podjetništvu, Ur.l. RS, št. 20/2011, z dne 18. 3. 2011
  • http://e-uprava.gov.si/e-uprava/
  • http://www.tovarnadela.si/o-projektu/kako-razumemo-socialno-podjetje/
  • http://www.cnvos.si/article?path=/informiranje/e-prirocnik/drugo
Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
MP dogodek: Od študentskega dela do milijona evrov prometa – Luka Železnik in Dejan Kobal

MP dogodek: Od študentskega dela do milijona evrov prometa – Luka Železnik in Dejan Kobal

Luka Železnik in Dejan Kobal sta mlada podjetnika, ki sta med študijem vzpostavila blagovno znamko Kingsbox in hitro opozorila nase. Hitro rastoče podjetje se ukvarja s spletno prodajo opreme za funkcionalno vadbo. Preberite več >>

Ustanovitev in registracija podjetja (VEM točka)

Ustanovitev in registracija podjetja (VEM točka)

Ob ustanovitvi podjetja (registracija podjetja) se je najprej potrebno odločiti za obliko podjetja. Najpogostejša je odločitev za samostojnega podjetnika (s.p.), predvsem popoldanskega s.p. Sledi odprtje družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.). Po pridobitvi vseh informacij sledi registracija podjetja na VEM točki. Preberite več >>


Samostojni podjetnik in odvisno delovno razmerje

Samostojni podjetnik in odvisno delovno razmerje

V Sloveniji je vse več primerov, ko fizična oseba registrira status samostojnega podjetnika (s.p.), čeprav ima namen delo opravljati le za enega naročnika, v odvisnem razmerju. Preberite več >>

Ustanovitev podjetja na Slovaškem

Ustanovitev podjetja na Slovaškem

Na Slovaškem določila o ustanavljanju podjetij, njihovih pravnih oblikah, pravicah in obveznostih vsebuje trgovinski zakonik. Preberite več >>

Koliko znašajo prispevki za s.p.?

Koliko znašajo prispevki za s.p.?

Na tem mestu si lahko ogledate stopnjo oziroma višino prispevkov za socialno varnost, ki jih mora davčnemu uradu mesečno plačevati vsak samostojni podjetnik. Od januarja 2017 dalje se podatki o višini prispevkov avtomatsko oddajo v e-davke. Preberite več >>

Obdavčitev zasebnega zavoda

Obdavčitev zasebnega zavoda

Obdavčitev zasebnih zavodov je odvisna od tega, ali so dejavnosti, ki jih opravljajo, pridobitne ali nepridobitne narave. Preberite več >>

Ustanovitev podjetja v Italiji

Ustanovitev podjetja v Italiji

V poslovnem smislu je Italija od nekdaj slovela kot zelo birokratska država. Liberalizacija na področju podjetniškega udejstvovanja, ki jo je prinesla EU, je zato na marsikaterega poslovneža na Apeninskem polotoku delovala zelo blagodejno. Preberite več >>

Ustanovitev podjetja v Avstriji

Ustanovitev podjetja v Avstriji

Za razliko od Hrvaške, kjer ustanovitev podjetja ne predstavlja posebno hude finančne obremenitve, je lahko ustanovitev podjetja v naši severni sosedi finančno kar zahteven zalogaj – še posebej če govorimo o najbolj razširjeni statusni obliki: GmbH (družbi z omejeno odgovornostjo). Preberite več >>

Oblike dela za upokojence

Oblike dela za upokojence

Za upokojence je na voljo kar nekaj oblik opravljanja dela, ki pa različno vplivajo na pravico do prejemanja pokojnine. Upokojenec lahko poleg zaposlitve delo opravlja preko s.p. ali d.o.o., civilnih pogodb, osebnega dopolnilnega dela in kratkotrajnega dela. Preberite več >>

Samozaposleni v kulturi

Samozaposleni v kulturi

Samostojni delavci v kulturi uživajo poseben status, saj morajo za status zaposlenega posebej zaprositi na ministrstvu za kulturo. Samozaposleni v kulturi so tisti ustvarjalci na področju kulture, ki opravljajo samostojno sprecializiran poklic s področja kulture. Preberite več >>

Oznake: , ,