Socialno podjetje (so.p.)

Socialno podjetje (so.p.) je oblika podjetniške dejavnosti, ki v Evropski uniji zaposluje že okrog 10 odstotkov delavcev, v slovenski pravni red pa je možnost ustanovitve prišla s sprejetjem Zakona o socialnem podjetništvu (ZSocP) marca 2015.

Socialno podjetje

Facebook Tweet LinkedIn

Kot določa omenjeni zakon, so cilji socialnega podjetništva krepiti družbeno solidarnost in kohezijo, spodbujati sodelovanje ljudi in prostovoljno delo, krepiti inovativno sposobnost družbe za reševanje socialnih, gospodarskih, okoljskih in drugih problemov, zagotavljati dodatno ponudbo proizvodov in storitev, ki so v javnem interesu, razvijati nove možnosti zaposlovanja, zagotavljati dodatna delovna mesta in socialno integracijo ter poklicno reintegracijo najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela.

a.) Opredelitev

Socialno podjetništvo pomeni trajno opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva ali drugih dejavnosti pod posebnimi pogoji zaposlovanja, in sicer s proizvodnjo in prodajo proizvodov ali z opravljanjem storitev na trgu, pri čemer pa ustvarjanje dobička ni osnovni cilj opravljanja dejavnosti. Glavni namen socialnega podjetništva je zaposliti dolgotrajno brezposelne osebe in jih angažirati tako, da v okviru socialnega podjetništva samostojno ustvarjajo prihodke in poskrbijo za lastno preživetje.

Nepridobitna pravna oseba lahko posluje kot socialno podjetje, če pridobi tak status. To pomeni, da mora biti ustanovljena za trajno opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva na način, da bo trajno zaposlovala najmanj enega delavca v prvem letu in najmanj dva delavca v nadaljnjih letih poslovanja (socialno podjetje tipa A) oz. je ustanovljena za zaposlovanje določenega tipa oseb (iz šestega člena ZSocP) tako, da bo določeno dejavnost opravljala s trajnim zaposlovanjem najmanj tretjine vseh zaposlenih delavcev (socialno podjetje tipa B). Pridobitna gospodarska družba lahko ustanovi socialno podjetje samo z namenom zagotovitve novih delovnih mest za svoje presežne delavce.

Zakon je zasnovan tako, da omogoča odprt model socialnega podjetništva, kar pomeni, da ustanovitev socialnega podjetja ni omejena na klasično statusno obliko nosilca (npr. d.o.o., d.n.o, k.d., d.d., ipd.), ampak je nosilec lahko tudi društvo oziroma zavod. Na podoben način je določena tudi odgovornost za obveznosti socialnega podjetja, saj se za določitev le-te uporablja tisti zakon, ki ureja konkretno pravno organiziranost posamezne vrste pravne osebe.

b.) Področja in dejavnosti socialnega podjetništva

Zakon določa dejavnosti, ki jih lahko opravlja socialno podjetje, te pa morajo biti družbeno koristne oziroma morajo biti namenjene zaposlovanju najranljivejših skupin ljudi na trgu dela. Dejavnosti socialnega podjetništva se lahko opravljajo na področju:

socialnega varstva, družinskega varstva, varstva invalidov
znanosti, raziskovanja, izobraževanja, vzgoje ter zagotavljanja in organiziranja mladinskega dela,
varstva in promocije zdravja,
zagotavljanja socialne vključenosti, spodbujanja zaposlovanja in poklicnega usposabljanja oseb, ki so brezposelne ali jim le-ta grozi,
ekološke proizvodnje hrane, ohranjanja narave, urejanja in varstva okolja in zaščite živali,
spodbujanja uporabe obnovljivih virov energije in razvoja zelene ekonomije,
turizma za osebe, ki jim življenjske razmere onemogočajo ali ovirajo dostop do turističnih storitev, na način, ki spoštuje vrednote trajnosti, dostopnosti in solidarnosti (socialni turizem),
trgovine za socialno ogrožene osebe (socialna trgovina) ter trgovine, ki zagotavljajo prodajo proizvodov manjših proizvajalcev iz gospodarsko najbolj nerazvitih okolij na temelju etičnih, preglednih in enakopravnih poslovnih razmerij med proizvajalci in trgovcem, usmerjenih predvsem v zagotavljanje možnosti pravičnega plačila proizvajalcev in s tem njihovega preživetja (pravična trgovina) ter trgovine s storitvami in proizvodi iz dejavnosti socialnega podjetništva,
kulture, tehnične kulture in ohranjanja kulturne, tehnične in naravne dediščine,
amaterskega športa in telesne kulture, katere namen je rekreacija in socializacija,
spodbujanja razvoja lokalnih skupnosti,
podpornih storitev za socialna podjetja.

c.) Akt o ustanovitvi socialnega podjetja

Akt o ustanovitvi socialnega podjetja mora poleg vsebine, ki je določena z Zakonom za pravno organiziranost posamezne vrste pravne osebe (npr. Zakon o gospodarskih družbah, Zakon o društvih, Zakon o zavodih) opredeliti tudi nepridobitni namen ustanovitve pravne osebe in utemeljiti njen javnokoristni in socialni značaj. Kot dejavnost oz. naloge socialnega podjetja mora opredeliti opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva ali druge, razmejiti le-te od drugih dejavnosti oziroma nalog ter opredeliti način razpolaganja s premoženjem in porabe dobička oziroma presežkov prihodkov.

Ustanovitveni akt mora tako:

opredeliti način upravljanja socialnega podjetja po načelu enakopravnosti,
določiti osebe, odgovorne za poslovodenje pri izvajanju dejavnosti socialnega podjetništva ter pogoje za njihovo imenovanje oziroma izvolitev in odgovornosti,
določiti nadzorni organ ter način izvolitve ali imenovanja članov nadzornega organa, mandatno dobo ter njihove pristojnosti, pooblastila in odgovornosti,
določiti vrsto socialnega podjetja (tip A oziroma tip B),
določiti, ali socialno podjetje v delo vključuje tudi prostovoljce,
določiti način udeležbe deležnikov (tj. zaposlenih delavcev, prostovoljcev) pri upravljanju (posvetovanje, obvezno mnenje ipd.),
določiti pravila vodenja poslovnih knjig in izdelave računovodskih izkazov socialnega podjetja ali določiti pravila v posebnem aktu in
določiti pogoje statusnega preoblikovanja socialnega podjetja in razpolaganje s premoženjem socialnega podjetja v primeru prenehanja.

d.) Neprofitnost delovanja

Socialno podjetje mora dobiček in presežke prihodkov nad odhodki iz dejavnosti socialnega podjetja namenjati za opravljanje teh dejavnosti oziroma za druge z zakonom določene namene. Pri tem delitev dobička in presežkov prihodkov oziroma premoženja ni dovoljena, razen če zakon, ki ureja pravno organiziranost posamezne vrste pravne osebe, ne določa drugače.

Socialno podjetje lahko deli del dobička ali presežka prihodkov članom, upravi in delavcem le v primeru, da ta delež ne presega 20 odstotkov vsega ustvarjenega dobička ali presežka prihodka v določenem letu in le v primeru, da presežek prihodkov ne predstavlja neporabljenih javnih sredstev in ima to opredeljeno v aktu o ustanovitvi. Če se vodstvo socialnega podjetja odloči za delitev dela dobička ali presežkov prihodkov, pri tem ne sme izključiti delavcev.

e.) Prednosti in slabosti

Prednosti:

pridobitev posebnih olajšav oziroma spodbud za izvajanje dejavnosti socialnega podjetništva in zaposlovanje določenega tipa delavcev,
omejitev odgovornosti družbenikov s prosto izbiro osnovne statusne oblike podjetja,
spodbujanje socialne kohezije in družbene pomoči.