Samostojni podjetnik (s.p.)

Avtor — 23.07.2017
Samostojni podjetnik (s.p.) je za mnoge podjetnike prva oblika opravljanja dejavnosti. V nadaljevanju si lahko preberete informacije, ki vam pomagajo pri odločitvi za izbiro oblike podjetja samostojni podjetnik, prednosti, slabosti ter tudi korake kako postati samostojni podjetnik
Samostojni podjetnik

Samostojni podjetnik

Oblika podjetja poznana kot samostojni podjetnik (s.p.) je velikokrat najprimernejša za začetek podjetniške kariere, predvsem zato, ker ni začetnega kapitala.

a) Opredelitev s.p.

Samostojni podjetnik (s.p.) je ena od pravnoorganizacijskih oblik, v kateri se lahko opravlja pridobitna dejavnost. Zakon o gospodarskih družbah je opustil uporabo predpone »samostojni«, tako da se uradno uporablja samo še beseda Podjetnik in kratica s.p.. Kljub temu se v splošnem še vedno uporablja izraz samostojni podjetnik.

Poleg Podjetnika (s.p.) zakon pozna še druge pravnoorganizacijske oblike, od katerih sta najbolj poznani Družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) in Delniška družba (d.d.).

Samostojni podjetnik (s.p.) je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Samostojni podjetnik je lahko le posamezna fizična oseba. Zakon o gospodarskih družbah namreč posebne družbe več podjetnikov ne predvideva. Obstaja možnost, da več podjetnikov med seboj sklene civilnopravno družbeno pogodbo, v kateri uredijo način medsebojnega sodelovanja, vendar pa taka pogodba ne ustvari novega pravnega subjekta – vsak Podjetnik (s.p.) še naprej samostojno nastopa v pravnem prometu.

Prednosti in slabosti pravnoorganizacijske oblike samostojni podjetnik so naslednje:

Samostojni podjetnik: prednosti Samostojni podjetnik: slabosti
ni potreben denarni vložek v obliki osnovnega kapitala oblika samostojni podjetnik (s.p.) ni ločena od fizične osebe, zato s.p. in fizična oseba med seboj ne moreta poslovati
enostavno razpolaganje z denarnimi sredstvi – podjetnik prosto razpolaga z denarjem podjetnik odgovarja za svoje obveznosti neomejeno z vsem svojim premoženjem
hitra in enostavna ustanovitev ob višjih dobičkih je davčno breme visoko
nižji administrativni stroški ni primerna v primerih, kadar želi podjetje ustanoviti več oseb
nižja kredibilnost v pravnem prometu v primerjavi z drugimi pravnoorganizacijskimi oblikami

Več o razlikah med s.p. in d.o.o. ter o obdavčitvi s.p. in obdavčitvi d.o.o.

b) Firma in sedež pri s.p.

Firma je razpoznavni in razlikovalni znak, s katerim gospodarski subjekt nastopa v pravnem prometu. Njen namen je individualizacija, zato se mora jasno razlikovati od firm drugih gospodarskih subjektov, ne sme zavajati udeležencev na trgu ali kakorkoli posegati v pravice drugih oseb. V firmi mora biti tudi označba, ki kaže na dejavnost družbe.

Firma samostojnega podjetnika vsebuje:

  • ime in priimek podjetnika,
  • skrajšano oznako, da gre za samostojnega podjetnika (s.p.),
  • oznako dejavnosti
  • in morebitne dodatne sestavine.

Podjetnik lahko uporablja tudi skrajšano firmo, ki pa mora vsebovati vsaj njegovo ime, priimek in oznako s.p.

Primer:

Firma: MOJ SVET, PODJETNIŠKO SVETOVANJE, JANEZ NOVAK S.P.

Skrajšana firma: JANEZ NOVAK S.P.

Zakonodaja postavlja še nekatere splošne omejitve glede jezika, imen in nedovoljenih sestavin firme, ki se nanašajo na vse pravnoorganizacijske oblike. Te omejitve so določene v drugem poglavju ZGD-1, v členih od 12 do 28. Za sedež ali poslovni naslov Podjetnika (s.p.) se določi kraj, kjer se opravlja dejavnost, kjer se v glavnem vodijo posli ali kraj, kjer delujejo morebitni zastopniki.

c) Dejavnost pri s.p.

Samostojni podjetnik (s.p.) lahko opravlja vse gospodarske dejavnosti, razen kadar je izrecno z zakonom določeno, da katere izmed njih ne more opravljati (Omejitve veljajo npr. za bančništvo, borznoposredniško hišo itd.). Ob vpisu v poslovni register mora samostojni podjetnik registrirati dejavnosti, ki jih namerava opravljati.

Samostojni podjetnik (s.p.) sme opravljati gospodarske posle zgolj v okviru teh dejavnosti, za katere je registriran, zato je priporočljivo, da se v sodni register vpiše nekoliko širši nabor dejavnosti. Dodatne dejavnosti se sicer lahko registrira tudi naknadno tekom poslovanja, v kolikor se pokaže potreba po tem. Izmed dejavnosti je potrebno izbrati glavno dejavnost samostojnega podjetnika. Gre za dejavnost, ki jo bo podjetnik pretežno opravljal oziroma iz katere namerava ustvariti pretežni del prihodkov.

V kolikor se samostojni podjetnik registrira tudi za opravljanje katere izmed obrtnih ali temu podobnih dejavnosti, mora pri Obrtni zbornici Slovenije pridobiti obrtno dovoljenje in se vpisati v obrtni register. Podjetnik lahko registrira več obrtnih dejavnosti, če za njih izpolnjuje pogoje.

Več o dejavnostih:

d) Vpis v Poslovni register

Vpis Podjetnika (s.p.) v poslovni register je enostaven in hiter. Lahko se opravi preko spletnega portala e-VEM ali na vstopnih točkah VEM. Za vpis je potrebno izpolniti naslednji obrazec ter lastnoročno podpisano izjavo, da ustanovitelj nima neporavnanih dospelih obveznosti iz njegovih prejšnjih poslovanj. Po vpisu v Poslovni register lahko samostojni podjetnik začne opravljati svojo dejavnost.

e) Kako postati samostojni podjetnik?

Priporočamo vam branje naslednjih člankov:

VIRI:

  • Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Ur.l.RS št. 42/2006, s spremembami in dopolnitvami;
  • Uredba o določitvi obrtnih dejavnosti in obrti podobnih dejavnosti, Ur.l.RS št. 18/2008;
  • Uredba o standardni klasifikaciji dejavnosti, Ur.l.RS št. 69/2007, s spremembami in dopolnitvami;
  • Dr. Bohinc R.: Korporacije (razlaga pravnih pravil in sodna praksa), Ljubljana: 2008, Nebra d.o.o.;

Ta članek je bil pripravljen na podlagi zakonodaje ter sodne in upravne prakse, veljavne v času priprave besedila. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje, sodne ali upravne prakse avtor in Zavod mladi podjetnik ne odgovarjata za ažurnost oziroma uskladitev besedila s kasnejšimi spremembami.

Oznake: , , ,