Zvišali so se prispevki za socialno varnost samozaposlenih

Registracija dejavnosti s posebnimi pogoji

Vsako podjetje si mora ob ustanovitvi izbrati dejavnost po standardni klasifikaciji dejavnosti 2008 (SKD), ki jo namerava opravljati. Medtem, ko za samo ustanovitev podjetja ni predpisanih posebnih pogojev, pa le-ti obstajajo za nekatere dejavnosti.
Registracija dejavnosti

Registracija dejavnosti

Pregled vseh dejavnosti, ki jih lahko registriramo, si lahko ogledate v naslednjem članku:

Za nekatere dejavnosti je potrebno izpolnjevati posebne pogoje. Za katere dejavnosti gre ter kakšni so ti pogoji, pa je opisano v nadaljevanju.

V grobem ločimo naslednje skupine dejavnosti:

  • Posebne dejavnosti, od katerih ima vsaka predpisane posebne pogoje za opravljanje, ki jih mora podjetnik izpolnjevati;
  • obrtne dejavnosti, od katerih je za določene potrebno izpolnjevati posebne pogoje in pridobiti obrtno dovoljenje, za druge pa je potreben vpis v obrtni register (sklep o vpisu v obrtni register). Potrebno je plačevati tudi članarino obrtni zbornici, ki znaša od 20 evrov dalje mesečno. Več si lahko preberete v članku obrtne dejavnosti;
  • neregulirane dejavnosti, ki jih lahko opravlja kdor koli, ne da bi za to moral izpolnjevati kakšen poseben pogoj.  V to skupino sodijo vse dejavnosti, ki niso vključene v zgornji dve skupini.

Ob registraciji mora družba tako prijaviti vse dejavnosti, ki jih namerava opravljati, pri tem pa je podjetnikova naloga predvsem ta, da se prepriča, ali izpolnjuje vse posebne pogoje za opravljanje te dejavnosti. V skladu z SKD 2008 so dejavnosti, za katere so predpisani posebni pogoji, ki so našteti v nadaljevanju.

1. Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo

Dejavnost pridelave in dodelave semen in sadik

  • 01.130 Pridelovanje zelenjadnic in melon, korenovk in gomoljnic
  • 01.190 Pridelovanje cvetja in drugih enoletnih rastlin
  • 01.250 Gojenje drugih sadnih dreves in grmovnic
  • 01.280 Gojenje začimbnih, aromatskih in zdravilnih rastlin
  • 01.300 Razmnoževanje rastlin
  • 01.640 Obdelava semen

S pridelavo, pripravo za trg, z uvozom oziroma s trženjem semenskega materiala kmetijskih rastlin se smejo ukvarjati samo tisti dobavitelji, ki so vpisani v register dobaviteljev, ki ga vodi Fitosanitarna uprava Republike Slovenije.

To določa 5. člen Zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin Uradni list RS, št. 25/05- UPB1). Uprava odloči o vpisu v register dobaviteljev z odločbo (7. člen).

Lovec

  • 01.700 Lovstvo

Pravico udejstvovanja v lovu ima državljan oziroma državljanka Republike Slovenije ali tuji državljan oziroma tuja državljanka s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji, ki ima opravljen lovski izpit in veljavno lovsko izkaznico ali je zaposlen oziroma zaposlena v lovišču s posebnim namenom.

Kdor nima lovskega izpita, sme loviti le v spremstvu osebe, ki ima lovski izpit in veljavno lovsko izkaznico ali je zaposlen oziroma zaposlena v lovišču s posebnim namenom.

Tuji državljani oziroma tuje državljanke, ki nimajo stalnega bivališča v Republiki Sloveniji, lahko lovijo kot lovski gosti oziroma gosti, ki si pravico udejstvovanja v lovu pridobijo od upravljavca. Lovskim gostom mora upravljavec zagotoviti strokovno spremstvo.

To določa 60. člen Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06 – odl. US in 17/08). Lovec je državljan RS ali tuji državljan s stalnim bivališčem v RS, ki ima opravljen lovski izpit in veljavno lovsko izkaznico ali je zaposlen v lovišču s posebnim namenom – 60. člen Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04 in 120/06 – odl. US).

Opravljanje del v gozdovih

  • 02.100 Gojenje gozdov in druge gozdarske dejavnosti

Posamezne naloge iz prve, druge, tretje, pete, šeste, sedme in osme alineje 1. odstavka 50. člena lahko opravljajo tudi koncesionarji. Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba, ki pridobi koncesijo, ki jo podeli minister, ki je pristojen za gozdarstvo, na predlog Zavoda za gozdove Slovenije.

To določa 50. člen Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 13/98 – odl. US, 24/99 – skl. US, 56/99 – ZON (31/00 – popr.), 67/02, 110/02 – ZGO-1, 112/06 – odl. US, 115/06 in 110/07).

Gospodarski ribolov

  • 03.110 Morsko ribištvo

Za gospodarski ribolov je potrebno dovoljenje ministrstva za kmetijstvo, pravne ali fizične osebe morajo izpolnjevati pogoje iz 11. člena Zakona o morskem ribištvu (Uradni list RS, št. 115/06). Pri morskem ribištvu obstaja obveznost pri gospodarskem ribolovu oziroma dovoljenju za gospodarski ribolov, in sicer vpis v evidenco ribiških plovil, ki jo v skladu z 20. členom vodi ZRS.

Ribiški gospodar

  • 03.120 Sladkovodno ribištvo

Ribiški gospodar je lahko vsak polnoletni državljan RS, ki ima opravljen izpit za strokovno usposobljenega delavca, ki opravlja naloge ribiškega gospodarja po 56. členu Zakona o sladkovodnem ribištvu (Uradni list RS, št. 61/06).

Ribogojec za potrebe koncesionarja

  • 03.210 Gojenje morskih organizmov

Ribogojec za potrebe upravljavca ribiškega okoliša je lahko vsak polnoletni državljan RS, ki ima opravljen izpit za strokovno usposobljenega delavca, ki opravlja naloge ribogojca po 56. členu Zakona o sladkovodnem ribištvu (Uradni list RS, št. 61/06).

2. Rudarstvo

Mineralne surovine

  • 05.100 Pridobivanje črnega premoga
  • 05.200 Pridobivanje rjavega premoga in lignita
  • 06.100 Pridobivanje surove nafte
  • 06.200 Pridobivanje zemeljskega plina
  • 07.100 Pridobivanje železove rude
  • 07.210 Pridobivanje uranove in torijeve rude
  • 08.110 Pridobivanje kamna
  • 08.120 Pridobivanje gramoza, peska, gline
  • 08.910 Pridobivanje mineralov za kemikalije in gnojila
  • 08.920 Pridobivanje šote
  • 08.930 Pridobivanje soli
  • 08.990 Drugo pridobivanje rudnin in kamnin
  • 09.100 Storitve za pridobivanje nafte in zemeljskega plina
  • 09.900 Storitve za drugo rudarjenje

Rudarsko pravico lahko pridobi pravna ali fizična oseba s koncesijo, ki jo v imenu države podeli vlada, posebej za raziskovanje in posebej za izkoriščanje ali skupaj za raziskovanje in izkoriščanje – velja za celotno skupino pod šifro C Rudarstvo (13. člen Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 98/04 – UPB1 in 68/08).

Koncesija za raziskovanje se podeli za največ pet let in se jo lahko podaljša za največ tri leta, vsakič ko obseg raziskovalnih del določenih s koncesijsko pogodbo kljub rednemu in dobro izvedenemu raziskovanju ni bil izvršen ali če se z izvedenimi raziskavami dokaže smotrnost nadaljevanja le-teh. Koncesija za izkoriščanje se podeli za določen čas, ki je normalno potreben za gospodarno izkoriščanje določene mineralne surovine na določenem področju. Ta rok ne sme presegati obdobja petdesetih let, razen če zaradi velikih vlaganj v izkoriščanje določene mineralne surovine na določenem območju in ob rednem in dobro izvedenem izkoriščanju ni bilo mogoče izčrpati zalog na pridobivalnem prostoru.

Dovoljenje za predhodno raziskovanje lahko pravna ali fizična oseba pridobi z dovoljenjem upravne enote, na območju katere bodo predhodna raziskovanja potekala. To dovoljenje se izda za čas izvedbe programa predhodnega raziskovanja, največ pa za eno leto – 13. člen ZRud).

Pravne in fizične osebe, ki na teritoriju Republike Slovenije proizvajajo nevarne kemikalije, opravljajo promet z nevarnimi kemikalijami ali uporabljajo nevarne kemikalije, ki so razvrščene kot zelo strupene (T+) ali strupene (T), morajo imeti dovoljenje za opravljanje dejavnosti proizvodnje nevarnih kemikalij, prometa z nevarnimi kemikalijami ali uporabe nevarnih kemikalij razvrščenih kot zelo strupene (T+) ali strupene (T) – 44. člen Zakona o kemikalijah (Uradni list RS, št. 110/03, 47/04 – ZdZPZ, 61/06 – ZbioP in 16/08). Dovoljenje izda organ, pristojen za kemikalije.

3. Predelovalne dejavnosti; trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil

Živila živalskega izvora

  • 10.110 Proizvodnja mesa, razen perutninskega
  • 10.120 Proizvodnja perutninskega mesa
  • 10.130 Proizvodnja mesnih izdelkov
  • 10.510 Mlekarstvo in sirarstvo

Živilski obrati, ki proizvajajo živila živalskega izvora, morajo biti pred začetkom opravljanja dejavnosti registrirani ali odobreni v skladu s Pravilnikom o obratih na področju živil živalskega izvora (Uradni list RS, št. 51/06 in 66/07).

Vinogradništvo

  • 11.020 Proizvodnja vina iz grozdja

Vpis v register pridelovalcev grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov – 13. člen Zakona o vinu (Uradni list RS, št. 105/06).

Kemikalije

  • 16.100 Žaganje, skobljanje in impregniranje lesa
  • 19.100 Proizvodnja koksa
  • 20.110 Proizvodnja tehničnih plinov
  • 20.120 Proizvodnja barvil in pigmentov
  • 20.130 Proizvodnja drugih anorganskih osnovnih kemikalij
  • 20.140 Proizvodnja drugih organskih osnovnih kemikalij
  • 20.150 Proizvodnja gnojil in dušikovih spojin
  • 20.160 Proizvodnja plastičnih mas v primarni obliki
  • 20.170 Proizvodnja sintetičnega kavčuka v primarni obliki
  • 20.300 Proizvodnja barv, lakov in podobnih premazov, tiskarskih barv in kitov
  • 20.590 Proizvodnja drugih kemičnih izdelkov
  • 25.611 Prekrivanje kovin s kovino
  • 25.619 Druga površinska in toplotna obdelava kovin

Pravne in fizične osebe, ki na teritoriju Republike Slovenije proizvajajo nevarne kemikalije, opravljajo promet z nevarnimi kemikalijami ali uporabljajo nevarne kemikalije, razvrščene kot zelo strupene (T+) ali strupene (T), morajo imeti dovoljenje za opravljanje dejavnosti proizvodnje nevarnih kemikalij, prometa z nevarnimi kemikalijami ali uporabe nevarnih kemikalij, razvrščenih kot zelo strupene (T+) ali strupene (T).

To določa 44. člen Zakona o kemikalijah (Uradni list RS, št. 110/03-UPB1, 47/04 – ZdZPZ, 61/06 – ZbioP in 16/08) in 4. člen Pravilnika o postopku za pridobitev dovoljenja za opravljanje dejavnosti proizvodnje nevarnih kemikalij, prometa z nevarnimi kemikalijami ali uporabe nevarnih kemikalij, razvrščenih kot zelo strupene (T+) ali strupene (T) (Uradni list RS, št. 97/03, 15/07 in 77/08). Dovoljenje izda organ, ki je pristojen za kemikalije.

PREDHODNE SESTAVINE ZA PREPOVEDANE DROGE: Licence oziroma registracije izdaja organ, pristojen za kemikalije, za izvajalce, ki opravljajo dejavnosti s predhodnimi sestavinami za prepovedane droge. Izvajalci morajo pridobiti licenco oz. registracijo pred pričetkom opravljanja dejavnosti.

Pravna podlaga za licenco oz. registracijo je Uredba (ES) št. 273/2004 o predhodnih sestavinah pri prepovedanih drogah (Ur.l. EU, št. 047 iz dne 18.2.2004) in Uredba Sveta (ES) št. 111/2005 o določitvi pravil za nadzor trgovine s predhodnimi sestavinami za prepovedane droge med Skupnostjo in tretjimi državami (Ur.l. EU, št. 22 iz dne 26.1.2005). Za Skupino 1 morajo izvajalci pridobiti licenco na podlagi 3. člena Uredbe (ES) št. 273/2004 in 6. člena Uredbe (ES) št. 111/2005. Za Skupini 2 in 3 pa morajo izvajalci pridobiti registracijo na podlagi 3. člena Uredbe (ES) št. 273/2004 in 7. člena Uredbe (ES) št. 111/2005.

Biocidi

  • 20.200 Proizvodnja razkužil, pesticidov in drugih agrokemičnih izdelkov

Pravne in fizične osebe, ki na teritoriju Republike Slovenije proizvajajo nevarne kemikalije, opravljajo promet z nevarnimi kemikalijami ali uporabljajo nevarne kemikalije, razvrščene kot zelo strupene (T+) ali strupene (T), morajo imeti dovoljenje za opravljanje dejavnosti proizvodnje nevarnih kemikalij, prometa z nevarnimi kemikalijami ali uporabe nevarnih kemikalij, razvrščenih kot zelo strupene (T+) ali strupene (T).

To določa 3. člen Zakona o biocidnih proizvodih (Uradni list RS, št. 61/06) in 44. člen Zakona o kemikalijah (Uradni list RS, št. 110/03-UPB1, 47/04 – ZdZPZ, 61/06 – ZbioP in 16/08). Dovoljenje izda organ, pristojen za kemikalije.

FITOFARMACEVTI: S prometom FFS se lahko ukvarjajo pravne in fizične osebe s sedežem v državi članici EU, ki poleg drugih predpisanih pogojev izpolnjujejo tudi posebne pogoje glede prostorov, opreme in kadrov, kar ugotovi pristojni organ z odločbo v upravnem postopku. Pristojni organ je Fitosanitarna uprava RS, ki z odločbo določi tudi registrsko številko za vpis v register pravnih in fizičnih oseb za promet s FFS – 1. člen Pravilnika o vpisu in izbrisu iz registra pravnih in fizičnih oseb za trgovanje s fitofarmacevtskimi sredstvi (Uradni list RS, št. 58/01, 64/05 in 66/07) in 5. člen Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih (Uradni list RS, št. 35/07 – UPB2).

Kozmetika

  • 20.420 Proizvodnja parfumov in toaletnih sredstev

Dobavitelj kozmetičnih proizvodov mora dejavnost predhodno priglasiti pri Uradu RS za kemikalije – 9. člena Zakona o kozmetičnih proizvodih (Uradni list RS, št. 110/03 – UPB1, 47/04 ZdZPZ) in 3. člen Pravilnika o obrazcu za priglasitev dobaviteljev kozmetičnih proizvodov in načinu sporočanja o novih kozmetičnih proizvodih pred prvim dajanjem v promet – (Uradni list RS, št. 114/03 in 40/07).

Eksplozivne snovi

  • 20.510 Proizvodnja razstreliv

Pravna oseba ali podjetnik lahko začne s proizvodnjo ali prometom z eksplozivi ali pirotehničnimi izdelki, ko dobi dovoljenje ministrstva ali dovoljenje pristojnega organa. Dovoljenje za proizvodnjo eksplozivov je lahko časovno omejeno, v dovoljenju za proizvodnjo ali promet pa lahko ministrstvo določi tudi dodatne pogoje, če je to potrebno zaradi varovanja življenja, zdravja ljudi in premoženja ali zaradi zagotavljanja varstva okolja in javnega reda – 9. člen Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (Uradni list RS, št. 55/08).

Dovoljenje za nakup in prenos eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov kategorij 3, ki jih lahko uporabljajo le strokovno usposobljene osebe, ter kategorij 4, T2 in P2, na območju Republike Slovenije pristojni organ izda pravni osebi ali podjetniku, ki ima dovoljenje za promet z eksplozivi ali s pirotehničnimi izdelki. Dovoljenje za nakup in prenos se lahko izda za enkratni ali večkratni nakup in prenos eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov z veljavnostjo do dvanajst mesecev od dneva izdaje 26. člen ZEPI.

Za prenos v Evropski uniji, uvoz, izvoz in tranzit eksplozivov, streliva ali pirotehničnih izdelkov je potrebno dovoljenje ministrstva. Dovoljenje za prenos v Evropski uniji in za uvoz ali izvoz se lahko izda pravni osebi ali podjetniku, ki ima dovoljenje za proizvodnjo ali promet z eksplozivi, s pirotehničnimi izdelki ali strelivom. Pravna oseba ali podjetnik, ki nima dovoljenja za proizvodnjo ali promet z eksplozivi, s pirotehničnimi izdelki ali strelivom, lahko opravlja samo prevoz – 31. člen ZEPI.

Zdravila

  • 21.200 Proizvodnja farmacevtskih preparatov

Zdravilo se lahko da v promet, če je bilo zanj izdano dovoljenje za promet, ki ga izda Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke – 17. člen Zakona o zdravilih (Uradni list RS, št. 31/06 in 45/08). Postopek za izdajo dovoljenja za promet z zdravilom se začne z vlogo predlagatelja, ki je pravna ali fizična oseba s sedežem v Evropski uniji.

To je lahko proizvajalec zdravila ali pravna ali fizična oseba, ki ima s proizvajalcem sklenjeno pisno pogodbo in izpolnjuje zahteve skladno z določbami tega zakona. Vloga za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom vsebuje dokumentacijo in vzorce ter referenčne standarde, če je to potrebno in če to zahteva organ, pristojen za zdravila. Organ, pristojen za zdravila, o vlogi za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom odloči v 210 dneh po prejemu popolne vloge. Dovoljenje za promet z zdravilom se izda za obdobje petih let, če ni z zakonom določeno drugače.

Civilno orožje

  • 25.400 Proizvodnja orožja in streliva

Pravna oseba ali podjetnik posameznik lahko prične opravljati dejavnost prometa z orožjem ali dejavnost civilnega strelišča, ko dobi dovoljenje Ministra, pristojnega za notranje zadeve 39. in 51. člen Zakona o orožju (Uradni list RS, št. 23/05- UPB1). Za posamični uvoz, izvoz in tranzit pa je potrebno posebno dovoljenje, ki ga izda Ministrstvo za notranje zadeve 69., 70. in 71.e člen Zakona o orožju.

PROIZVODNJA VOJAŠKEGA OROŽJA IN OPREME: Kdor želi proizvajati vojaško orožje in opremo mora predhodno pridobiti soglasje Ministrstva za obrambo iz prvega odstavka 78. člena Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 – UPB, 138/04 – skl. US, 53/05 – skl. US in 117/07 – odl. US).

Za proizvodnjo vojaškega orožja in opreme se šteje tudi proizvodnja posameznih sklopov ali sestavnih delov vojaškega orožja in opreme. Podrobnejše pogoje in postopek za pridobitev tega soglasja določa Uredba o dovoljenjih in soglasjih za promet in proizvodnjo vojaškega orožja in opreme (Uradni list RS, št. 18/03, 31/05 in 113/07).

Medicinski pripomočki

  • 32.500 Proizvodnja medicinskih instrumentov, naprav in pripomočkov
  • 46.460 Trgovina na debelo s farmacevtskimi izdelki ter medicinskimi potrebščinami in materiali
  • 47.740 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z medicinskimi in ortopedskimi pripomočki

Pravne ali fizične osebe, registrirane v RS za opravljanje dejavnosti izdelave medicinskih pripomočkov, prometa na debelo in prometa na drobno z medicinskimi pripomočki, se morajo pred pričetkom opravljanja dejavnosti pri Uradu Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke vpisati v register izdelovalcev oz. dobaviteljev medicinskih pripomočkov oz. v register medicinskih pripomočkov, ki so lahko v prometu v RS- 99. člen Zakona o medicinskih pripomočkih (Uradni list RS, št. 101/99, 70/00, 7/02, 13/02 – ZKrmi, 67/02, 47/04 – ZdZPZ, 31/06 – ZZdr -1).

Pravna ali fizična oseba, ki opravlja promet z medicinskimi pripomočki na drobno v specializirani prodajalni mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še posebne pogoje, ki jih predpiše pristojni minister v soglasju z ministrom pristojnim za trgovino – Pravilnik o medicinskih pripomočkih (Uradni list RS, št. 71/03, 51/04 in 98/06).

Servisiranje gasilnih aparatov

  • 33.120 Popravila strojev in naprav

Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje izda pooblastilo pravni ali fizični osebi, ki izpolnjuje predpisane pogoje – 4. člen Pravilnika o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za vzdrževanje ročnih in prevoznih gasilnih aparatov (Uradni list RS, št. 108/04 in 116/07).

4. Oskrba z električno energijo, plinom in paro

Energetska dejavnost

  • 35.111 Proizvodnja elektrike v hidroelektrarnah
  • 35.112 Proizvodnja elektrike v termoelektrarnah, jedrskih elektrarnah
  • 35.119 Druga proizvodnja električne energije
  • 35.120 Prenos električne energije
  • 35.130 Distribucija električne energije
  • 35.140 Trgovanje z električno energijo
  • 35.210 Proizvodnja plina
  • 35.220 Distribucija plinastih goriv po plinovodni mreži
  • 35.230 Trgovanje s plinastimi gorivi po plinovodni mreži
  • 35.300 Oskrba s paro in vročo vodo

Za opravljanje posamezne energetske dejavnosti je potrebno pridobiti licenco za to energetsko dejavnost, ki jo podeli Agencija za energijo – 6. člen Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 – UPB2 in 70/08).

Licenco je potrebno pridobiti za naslednje dejavnosti:

  1. proizvodnjo električne energije in toplote za daljinsko ogrevanje nad 1 MW v posamezni elektrarni ali toplarni,
  2. proizvodnjo, trgovanje in distribucijo tekočih goriv,
  3. predelavo nafte ali naftnih derivatov,
  4. transport energije in goriv po omrežjih,
  5. dejavnost sistemskega operaterja,
  6. skladiščenje plinskih, tekočih in trdih goriv,
  7. dobavo električne energije, plina ali toplote,
  8. organiziranje trga z električno energijo oziroma zemeljskim plinom,
  9. trgovanje, zastopanje in posredovanje na trgu z električno energijo ali zemeljskim plinom.

Pravne in fizične osebe, ki na teritoriju Republike Slovenije proizvajajo nevarne kemikalije, opravljajo promet z nevarnimi kemikalijami ali uporabljajo nevarne kemikalije, razvrščene kot zelo strupene (T+) ali strupene (T), morajo imeti dovoljenje za opravljanje dejavnosti proizvodnje nevarnih kemikalij, prometa z nevarnimi kemikalijami ali uporabe nevarnih kemikalij, razvrščenih kot zelo strupene (T+) ali strupene (T) – 44. člen Zakona o kemikalijah (Uradni list RS, št. 110/03-UPB1, 47/04 – ZdZPZ, 61/06 – ZbioP in 16/08). Dovoljenje izda organ, pristojen za kemikalije.

5. Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil

Lekarniška dejavnost

  • 47.730 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s farmacevtskimi izdelki

Zasebniki lahko opravljajo lekarniško na podlagi koncesije, za podelitev katere izvede občina ali mesto javni razpis na podlagi meril, določenih s planom zdravstvenega varstva RS. Koncesijo za opravljanje lekarniške dejavnosti podeli pristojni upravni organ občine ali mesta v soglasju z ministrstvom, pristojnim za zdravstvo, po poprejšnjem mnenju lekarniške zbornice in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije – 13. člen Zakona o lekarniški dejavnosti (Ur.l. RS, št. 36/04- UPB1).

Promet z vojaškim orožjem in opremo

  • 47.789 Druga trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah

Vojaško orožje in opremo lahko prodaja, izvaža ali uvaža ter opravlja posle posredovanja s tem blagom le gospodarska družba, zavod ali druga organizacija, ki pridobi dovoljenje Ministrstva za obrambo iz prvega odstavka 77. člena Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 – UPB, 138/04 – skl. US, 53/05 – skl. US in 117/07 – odl. US).

Podrobnejše pogoje in postopek za pridobitev tega dovoljenja določa Uredba o dovoljenjih in soglasjih za promet in proizvodnjo vojaškega orožja in opreme (Uradni list RS, št. 18/03, 31/05 in 113/07).

6. Promet in skladiščenje

Prevozništvo

  • 49.310 Mestni in primestni kopenski potniški promet
  • 49.391 Medkrajevni in drug cestni potniški promet

Pravica za opravljanje dejavnosti cestnega prevoza potnikov ali blaga v cestnem prometu se pridobi z licenco, razen če se ne pridobi z licenco Skupnosti v skladu z Uredbo Sveta 684/92/EGS ali z dovoljenjem Skupnosti v skladu z Uredbo Sveta 881/92/EGS – Zakon o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 131/06 (5/07 – popr. in 123/08).

Izdajanje in odvzem licence za opravljanje dejavnosti prevozov potnikov in blaga v notranjem in mednarodnem cestnem prometu se izvaja na podlagi podeljenega javnega pooblastila. Javno pooblastilo se podeli eni pravni osebi – izdajatelju licenc za deset let. Izdajatelj licenc mora upravne naloge iz prejšnjega odstavka izvajati najmanj na enem mestu v Republiki Sloveniji. Javno pooblastilo podeli minister z odločbo po opravljenem javnem natečaju v skladu s tem zakonom. Ministrstvo odločbo o podelitvi javnega pooblastila iz tega člena objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Prevoz živali

  • 49.410 Cestni tovorni promet
  • 50.200 Pomorski tovorni promet
  • 51.210 Tovorni zračni promet

Pravne in fizične osebe, ki opravljajo prevoz živali, morajo biti registrirane pri Veterinarski upravi RS z odločbo v upravnem postopku – 7. člen Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (Uradni list RS, št. 93/05).

Letalstvo

  • 51.100 Potniški zračni promet
  • 52.230 Spremljajoče storitvene dejavnosti v zračnem prometu

Dejavnosti zračnega prevoza sme opravljati pravna ali fizična oseba, ki je pridobila operativno licenco in spričevalo letalskega prevoznika (prvi odstavek 68. člen Zakona o letalstvu, Uradni list RS, št. 113/06 – UPB1, 10/07 – skl. US in 68/08 – odl. US) in Uredba Sveta (EGS) št. 2407/92 z dne 23. julija 1992 o licenciranju letalskih prevoznikov, UL L 240, z dne 24. 8. 1992, str. 1).

Operativno licenco in spričevalo letalskega prevoznika izda Ministrstvo za promet. Druge dejavnosti v zračnem prometu sme opravljati pravna ali fizična oseba, ki je pridobila ustrezno spričevalo ali dovoljenje v skladu z določbami Zakona o letalstvu (drugi odstavek 68. člena) in izpolnjuje druge pogoje v skladu z letalskimi predpisi, ki veljajo v Republiki Sloveniji. Spričevalo ali dovoljenje izda Ministrstvo za promet.

Špedicije in druge spremljajoče prometne dejavnosti

  • 52.290 Špedicija in druge spremljajoče prometne dejavnosti

Zastopanje pred carinskimi organi (Carinjenje blaga, posredništvo- prej 63.400.002) Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L št. 302 z dne 19. 10. 1992, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: carinski zakonik) v 5. členu določa, da lahko vsakdo pod pogoji iz drugega odstavka 64. člena carinskega zakonika imenuje zastopnika, ki zanj pred carinskimi organi opravlja formalnosti v skladu s carinskimi predpisi.

Zastopnik mora imeti sedež na območju Skupnosti (razen v primeru tranzitnega postopka, začasnega uvoza in priložnostnega deklariranja blaga, če carinski organi menijo, da je to upravičeno). Zastopanje je lahko posredno in neposredno.

Država članica lahko omeji pravico do vlaganja carinske deklaracije preko posrednega oziroma neposrednega zastopnika s tem, da mora biti carinski zastopnik posrednik, ki opravlja dejavnost na ozemlju tiste članice. Republika Slovenija je s 6. členom Zakona o izvajanju carinskih predpisov Evropske skupnosti (Uradni list RS, štev. 25/04 in 28/06 Odl .US: U-I-315/05-9- v nadaljevanju: ZICPES) to omejitev uvedla, tako da mora oseba, ki opravlja posle zastopanja v okviru svoje dejavnost izpolnjevati naslednja pogoja: 1. imeti sedež ali stalno prebivališče na območju uporabe ZICPES-a (torej Slovenije), 2. imeti sama oziroma zaposlovati osebo ki ima: – najmanj srednjo strokovno izobrazbo in – opravljen poseben strokovni izpit za osebe, ki opravljajo posle zastopanja.

Osebi, ki izpolnjuje te pogoje, izda Generalni carinski urad dovoljenje za opravljanje poslov zastopanja v carinskih zadevah. Uredba o pogojih za opravljanje poslov zastopanja v carinskih zadevah (Uradni list RS, št. 33/04, 109/04, 96/05) določa v 2 členu, da morajo pravne osebe in samostojni podjetniki, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 6. člena ZICPES pridobiti dovoljenje Generalnega carinskega urada Republike Slovenije, ki ni prenosljivo.

Fizične osebe, ki imajo najmanj srednjo strokovno izobrazbo in so opravile poseben strokovni izpit iz 11. člena uredbe, pa pridobijo licenco, ki ni prenosljiva in ki jo na podlagi 8. člena uredbe tudi izda Generalni carinski urad.

Izpit se opravlja po v 11. členu predpisanih tematskih področjih in pred posebej imenovano petčlansko komisijo, katere člani morajo imeti najmanj visoko strokovno izobrazbo. Komisijo imenuje Generalni carinski urad in je sestavljena iz dveh predstavnikov Generalnega carinskega urada, enega predstavnika špediterjev, enega predstavnika Ministrstva za finance in enega predstavnika strokovne javnosti – visokošolske ustanove.

Poštne storitve

  • 53.100 Izvajanje univerzalne poštne storitve
  • 53.200 Druga poštna in kurirska dejavnost

Poštne storitve, razen če zakon določa drugače, lahko izvaja vsaka fizična ali pravna oseba, ki o tem pisno obvesti Agencija za pošto in elektronske komunikacije RS (APEK), za izvajanje univerzalnih poštnih storitev pa mora fizična ali pravna oseba pridobiti dovoljenje agencije – 10., 11. člen Zakona o poštnih storitvah (Uradni list RS, št. 102/04 – UPB1).

Dovoljenje se izda fizični ali pravni osebi, ki:

  1. je registrirana za izvajanje poštnih storitev,
  2. ima strokovno usposobljene delavce za izvajanje poštnih storitev,
  3. razpolaga s finančnimi sredstvi ali dokaže, da jih lahko pridobi v obsegu, potrebnem za izvajanje teh storitev,
  4. ji v zadnjih petih letih pred vlogo za izdajo dovoljenja le-to ni bilo razveljavljeno po uradni dolžnosti na podlagi 2. do 7. točke petega odstavka 19. člena tega zakona,
  5. predloži dokazila o zagotavljanju varnega in zanesljivega prenosa poštnih pošiljk.

7. Gostinstvo

Gostinstvo

  • 55.100 Dejavnost hotelov in podobnih nastanitvenih obratov
  • 55.201 Počitniški domovi in letovišča
  • 55.204 Planinski domovi in mladinska prenočišča
  • 55.300 Dejavnost avtokampov, taborov
  • 55.900 Dejavnost dijaških in študentskih domov ter druge nastanitve
  • 56.101 Restavracije in gostilne
  • 56.102 Okrepčevalnice in podobni obrati
  • 56.103 Slaščičarne in kavarne
  • 56.104 Začasni gostinski obrati
  • 56.105 Turistične kmetije brez sob
  • 56.210 Priložnostna priprava in dostava jedi
  • 56.290 Druga oskrba z jedmi
  • 56.300 Strežba pijač

Gostinsko dejavnost lahko opravljajo pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, ki so registrirani za opravljanje gostinske dejavnosti, ter društva, ki imajo gostinsko dejavnost določeno v svojem temeljnim aktu, če izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom.

Gostinsko dejavnost lahko v obsegu, ki ga določa Zakon o gostinstvu (Uradni list RS, št. 93/07 – UPB2), opravljajo kot sobodajalci in kmetje tudi fizične osebe, če izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom.

Za opravljanje gostinske dejavnosti morajo biti izpolnjeni:

  1. minimalni tehnični pogoji, ki se nanašajo na: – poslovne prostore, opremo in naprave v gostinskih obratih, pri sobodajalcih in na kmetijah; – pogoje glede zunanjih površin gostinskega obrata (funkcionalno zemljišče in druge zunanje površine); – pogoje za opravljanje gostinske dejavnosti zunaj gostinskega obrata;
  2. pogoji glede minimalnih storitev v posameznih vrstah gostinskih obratov, pri sobodajalcih in na kmetijah;
  3. pogoji, ki se nanašajo na merila in način kategorizacije nastanitvenih gostinskih obratov, prostorov za goste pri sobodajalcih ter na kmetijah z nastanitvijo in marin;
  4. pogoji glede zagotavljanja varnosti živil ter varnosti in zdravja pri delu.

Sobodajalec po tem zakonu je fizična oseba, samostojni podjetnik posameznik, društvo ali pravna oseba, ki nudi gostom nastanitev z zajtrkom ali brez, v lastnem ali v najetem stanovanju ali počitniški hiši, s soglasjem pristojnega organa samoupravne lokalne skupnosti pa lahko, ne glede na določbo drugega odstavka 5. člena tega zakona, tudi v drugih prostorih.

Fizična oseba je lahko sobodajalec, če opravlja dejavnost le občasno (skupno ne več kot pet mesecev v koledarskem letu), gostom nudi do 15 ležišč in je vpisana v Poslovni register Slovenije.

Kmet lahko na svoji kmetiji opravlja gostinsko dejavnost kot svojo dopolnilno dejavnost, ali pa na podlagi zakona, ki ureja gospodarske družbe, pod pogoji, ki jih glede obsega in pogojev opravljanja dejavnosti določajo predpisi, ki urejajo opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Gostom lahko nudi le jedi iz domačega okolja in doma pridelane in predelane pijače (kmetija odprtih vrat, vinotoči in osmice), razen če tem gostom nudi tudi nastanitev.

Pristojni organ samoupravne lokalne skupnosti lahko dovoli kmetu, da ne glede na določbo prejšnjega odstavka nudi gostom tudi druge domače jedi in kupljeno pijačo.

Opravljanje dejavnosti sobodajalcev

  • 55.203 Oddajanje zasebnih sob gostom

Sobodajalec po tem zakonu je fizična oseba, samostojni podjetnik posameznik, društvo ali pravna oseba, ki nudi gostom nastanitev z zajtrkom ali brez, v lastnem ali v najetem stanovanju ali počitniški hiši, s soglasjem pristojnega organa samoupravne lokalne skupnosti pa lahko, ne glede na določbo drugega odstavka 5. člena tega zakona, tudi v drugih prostorih. Fizična oseba je lahko sobodajalec, če opravlja dejavnost le občasno (skupno ne več kot pet mesecev v koledarskem letu), gostom nudi do 15 ležišč in je vpisana v Poslovni register Slovenije – 14. člen Zakona o gostinstvu (Uradni list RS, št. 93/07 – UPB2 in 60/07).

8. Informacijske in komunikacijske dejavnosti

Izdajanje medijev

  • 58.130 Izdajanje časopisov

Izdajatelj medija mora pred začetkom izvajanja dejavnosti priglasiti medij pri ministrstvu zaradi vpisa v razvid medijev- 12. člen Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – UPB1).

9. Finančne in zavarovalniške dejavnosti

Bančne storitve

  • 64.190 Drugo denarno posredništvo

Na območju Republike Slovenije lahko bančne storitve opravlja: 1. banka, ki za opravljanje teh storitev pridobi dovoljenje Banke Slovenije, 2. banka ali posebna finančna institucija države članice, ki v skladu s tem zakonom ustanovi podružnico na območju Republike Slovenije oziroma je v skladu s tem zakonom upravičena neposredno opravljati bančne storitve na območju Republike Slovenije, 3. podružnica banke tretje države, ki pridobi dovoljenje Banke Slovenije za ustanovitev. 33. čl. Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06). Banka mora biti organizirana v pravnoorganizacijski obliki delniške družbe ali evropske delniške družbe.

IZDAJA ELEKTRONSKEGA DENARJA: Družba za izdajo elektronskega denarja je pravna oseba, ki opravlja storitve izdaje elektronskega denarja na podlagi dovoljenja pristojnega nadzornega organa za opravljanje teh storitev.

Na območju Republike Slovenije lahko storitve izdaje elektronskega denarja opravlja – 36. člen Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06):

  1. banka ali družba za izdajo elektronskega denarja, ki za opravljanje teh storitev pridobi dovoljenje Banke Slovenije,
  2. banka ali družba za izdajo elektronskega denarja države članice, ki v skladu s tem zakonom ustanovi podružnico na območju Republike Slovenije oziroma je v skladu s tem zakonom upravičena neposredno opravljati storitve izdaje elektronskega denarja na območju Republike Slovenije,
  3. podružnica banke ali družbe za izdajo elektronskega denarja tretje države, ki pridobi dovoljenje Banke Slovenije za ustanovitev.

Ker velja, da smejo banke opravljati vzajemno priznane finančne storitve (sem spada tudi opravljanje poslov izdajanja elektronskega denarja) na območju Republike Slovenije, le če pridobijo dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje teh storitev, morajo banke torej pridobiti ustrezno dovoljenje skladno z 88 členom Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06).

Opravljanje investijskih storitev in poslov

  • 64.300 Dejavnost skrbniških in drugih skladov ter podobnih finančnih subjektov

V RS lahko investicijske storitve in posle opravlja borznoposredniška družba, ki za to pridobi dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev, investicijsko podjetje države članice, ki ni banka ali posebna finančna institucija in ki v skladu s tem zakonom ustanovi podružnico v Republiki Sloveniji oziroma je v skladu s tem zakonom upravičena neposredno opravljati investicijske storitve in posle v Republiki Sloveniji in podružnica investicijskega podjetja tretje države, ki ni banka in ki pridobi dovoljenje agencije za ustanovitev.

V RS lahko investicijske storitve in posle opravlja tudi banka, ki za to pridobi dovoljenje Banke Slovenije, banka ali posebna finančna institucija države članice, ki v skladu z ZBan-1 ustanovi podružnico v Republiki Sloveniji oziroma je v skladu z ZBan-1 upravičena neposredno opravljati investicijske storitve in posle v Republiki Sloveniji in podružnica banke tretje države, ki pridobi dovoljenje Banke Slovenije za ustanovitev in je v skladu z ZBan-1 upravičena opravljati investicijske storitve in posle.

To določa 32. člen Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 67/07 (100/07 – popr.) in 69/08).

Potrošniško kreditiranje

  • 64.920 Drugo kreditiranje

Dajalec kreditov, ki mora pridobiti dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja, mora na Urad Republike Slovenije za varstvo potrošnikov vložiti pisni zahtevek za izdajo dovoljenja – 22. člen Zakona o potrošniških kreditih (Uradni list RS, št. 77/04 – UPB1 in 111/07). Ker velja, da smejo banke opravljati vzajemno priznane finančne storitve (sem spada tudi potrošniško kreditiranje) na območju Republike Slovenije, le če pridobijo dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje teh storitev, morajo banke torej pridobiti ustrezno dovoljenje skladno z 88 členom Zakona o bančništvu (ZBan-1; Uradni list RS, št. 131/06).

Menjalnica

  • 66.120 Posredništvo pri trgovanju z vrednostnimi papirji in borznim blagom

Menjalniške posle lahko opravljajo rezidenti, ki imajo dovoljenje Banke Slovenije. Banka Slovenije sklepe in navodila, s katerimi predpiše pogoje in način opravljanja menjalniških poslov ter postopek nadzora nad opravljanjem teh poslov, objavi tudi na spletni strani Banke Slovenije. – 8. člen Zakona o deviznem poslovanju (Uradni list RS, št. 16/08), Sklep o opravljanju menjalniških poslov (Uradni list RS, št. 92/03 in 56/04) in Navodilo za izvajanje sklepa o opravljanju menjalniških poslov /Uradni list RS, št. 96/03).

Zavarovalniško zastopanje

  • 66.220 Dejavnost zavarovalniških agentov

Storitve zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja lahko opravlja samo zavarovalna zastopniška oziroma posredniška družba, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja. Dovoljenje izda Agencija za zavarovalni nadzor za opravljanje zavarovalnih poslov – 227. člen Zakon o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 109/06 – UPB2, 9/07, 102/07 in 69/08). Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko storitve zavarovalnega posredovanja opravljajo tudi banke, ki so za opravljanje teh storitev pridobile dovoljenje Banke Slovenije. Banka Slovenije izda dovoljenje na podlagi predhodnega mnenja Agencije za zavarovalni nadzor.

10. Poslovanje z nepremičninami

Nepremičninsko posredovanje

  • 68.310 Posredništvo v prometu z nepremičninami

Ministrstvo, pristojno za prostor, izda posamezniku na njegovo zahtevo licenco za opravljanje poslov posredovanja v prometu z nepremičninami in ga vpiše v imenik nepremičninskih posrednikov, če ima najmanj višjo strokovno izobrazbo, opravljen strokovni izpit v skladu z zakonom in če ni bil pravnomočno nepogojno obsojen za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo na kazen zapora več kot tri mesece, ki še ni izbrisana. To določa 7. člen Zakona o nepremičninskem posredovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – UPB1).

Tuja fizična oseba lahko ob pogoju vzajemnosti opravlja posle nepremičninskega posrednika (9. čl. ZNP): 1. če izkaže, da v državi, katere državljan je, izpolnjuje pogoje za nepremičninskega posrednika; 2. če z ustrezno listino izkaže, da v državi, katere državljan je, ni bila pravnomočno nepogojno obsojena za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo na kazen zapora več kot treh mesecev, ki še ni izbrisana; 3. če je vpisana v imenik nepremičninskih posrednikov pri pristojnem ministrstvu, pri čemer je vlogi za vpis potrebno priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev po tem zakonu.

Upravljanje stanovanj

  • 68.320 Upravljanje nepremičnin za plačilo ali po pogodbi

Upravnik večstanovanjske hiše je lahko pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki je registriran za dejavnost upravljanja z nepremičninami in vpisan v register upravnikov večstanovanjskih stavb pri pristojnem organu- Register upravnikov vodi pristojna upravna enota oziroma organ mestne občine, na območju katere je večstanovanjska stavba- Stanovanjski zakon (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 9/07 – odl. US, 18/07 – skl. US, 45/08 – ZVEtl in 57/08.).

11. Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; dejavnosti javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti

Stečajni upravitelj

  • 69.103 Druge pravne dejavnosti

Upravitelj je organ postopka zaradi insolventnosti, ki v tem postopku opravlja svoje pristojnosti in naloge, določene v zakonu, zaradi varovanja in uresničitve interesov upnikov. V stečajnem postopku upravitelj vodi posle insolventnega dolžnika v skladu s potrebami postopka in ga zastopa. Funkcijo upravitelja lahko opravlja le oseba, ki ima veljavno dovoljenje ministra, pristojnega za pravosodje, za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije – 108. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07).

Minister, pristojen za pravosodje, izda dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja osebi, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

  1. je državljan Republike Slovenije ali države članice Evropske unije ali države članice Evropskega gospodarskega prostora in ima aktivno znanje slovenskega jezika,
  2. je poslovno sposobna in ima splošno zdravstveno zmožnost,
  3. ima najmanj visokošolsko izobrazbo prve stopnje pravne ali ekonomske smeri ali enakovredno izobrazbo v tujini, priznano v skladu z zakonom, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja, ali dovoljenje za opravljanje nalog revizorja ali pooblaščenega revizorja v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje,
  4. ima najmanj tri leta delovnih izkušenj pri opravljanju del s strokovno izobrazbo iz 3. točke tega odstavka,
  5. ima sklenjeno zavarovanje, ki krije njegovo odškodninsko odgovornost iz prvega odstavka 102. člena tega zakona za najnižjo zavarovalno vsoto 150.000 eurov v posameznem letu,
  6. je opravila strokovni izpit za opravljanje funkcije upravitelja,
  7. je vredna javnega zaupanja za opravljanje te funkcije.

SODNI IZVEDENEC, CENILEC, TOLMAČ: Sodne izvedence, sodne cenilce in sodne tolmače imenuje minister, pristojen za pravosodje- 86. člen Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 27/07 – UPB3). Imenovanje se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije ter vpiše v imenik sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev, ki ga vodi ministrstvo za pravosodje – 88. člen Zakona o sodiščih. Za sodnega izvedenca je lahko imenovan, kdor:

  1. je državljan Republike Slovenije ali države članice Evropske unije ali države članice Evropskega gospodarskega prostora in aktivno obvlada slovenski jezik,
  2. je poslovno sposoben,
  3. je osebnostno primeren,
  4. ni bil pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, zaradi katerega bi bil moralno neprimeren za opravljanje izvedenskega dela, ker bi to lahko škodovalo nepristranskemu ali strokovnemu opravljanju njegovega dela ali ugledu sodišča,
  5. ima univerzitetno izobrazbo in ima ustrezno strokovno znanje ter praktične sposobnosti in izkušnje za določeno vrsto izvedenskega dela,
  6. ima šest let delovnih izkušenj s področja, na katerem želi opravljati izvedensko delo,
  7. ne opravlja dejavnosti, ki ni združljiva s sodnim izvedeništvom.

IZVRŠITELJI: Izvršitelja imenuje minister, pristojen za pravosodje na podlagi razpisa – Zakon o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07, 93/07, 6/08 – skl. US, 37/08 – ZSZ-1, 45/08 – ZArbit in 113/08 – odl. US). Izvršitelji morajo izpolnjevati pogoje iz Pravilnika o minimalnih tehničnih in drugih pogojih, ki se nanašajo na prostore in opremo izvršitelja (Uradni list RS, št. 6/99).

Revidiranje

  • 69.200 Računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti; davčno svetovanje

Storitve revidiranja lahko opravlja samo revizijska družba – to je družba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je organizirana kot gospodarska družba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe in ima veljavno dovoljenje Slovenskega inštituta za revizijo za opravljanje storitev revidiranja. Storitve revidiranja lahko v imenu revizijske družbe opravljajo samo osebe, ki imajo dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja in so v delovnem razmerju z revizijsko družbo ali imajo z revizijsko družbo sklenjeno pogodbo ali dogovor o poslovnem sodelovanju.

Te osebe smejo izvajanje posameznih postopkov revidiranja poveriti tudi drugim osebam, ki so v delovnem razmerju z revizijsko družbo ali imajo z revizijsko družbo sklenjeno pogodbo ali dogovor o poslovnem sodelovanju, pod pogojem, da je njihovo delovanje skrbno načrtovano in nadzirano. – 5. člen Zakona o revidiranju (Uradni list RS, št. 65/08).

Opravljanje strokovnih nalog varnosti pri delu

  • 70.220 Drugo podjetniško in poslovno svetovanje

Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki izpolnjuje kadrovske, organizacijske, tehnične in druge pogoje, lahko od Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (v nadaljevanju: ministrstvo) pridobi dovoljenje za opravljanje določenih strokovnih nalog- 46. člen Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 56/99 in 64/01).

Dovoljenje za delo tako lahko pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik pridobi za opravljanje naslednjih strokovnih nalog: 1. opravljanje periodičnih in drugih preiskav fizikalnih, kemičnih in bioloških škodljivosti v delovnem okolju; 2. opravljanje periodičnih in drugih pregledov in preizkusov delovne opreme; 3. izdelovanje strokovnih podlag za izjavo o varnosti; 4. pripravljanje in izvajanje usposabljanja delavcev za varno delo. Kadrovske, organizacijske, tehnične in druge pogoje določa Pravilnik o pogojih in postopku za pridobitev dovoljenja za delo za opravljanje strokovnih nalog varnosti pri delu (Uradni list RS, št. 42/03).

Projektiranje

  • 71.111 Arhitekturno projektiranje

Posebno dovoljenje za opravljanje same dejavnosti ni predpisano, je pa z 28. členom ZGO-1 določeno, da je projektant lahko pravna ali fizična oseba, ki ima v sodni oziroma poslovni register vpisano dejavnost projektiranja. Če sam samostojni podjetnik posameznik ali ustanovitelji gospodarske družbe ne izpolnjujejo pogojev za odgovornega projektanta, mora imeti takšna pravna ali fizična oseba pri opravljanju dejavnosti zagotovljeno sodelovanje ustreznega števila odgovornih projektantov.

Odgovorni projektant je lahko posameznik, ki je pri pristojni poklicni zbornici vpisan v ustrezen imenik (pri Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije ali pri Inženirski zbornici Slovenije) – 45. člen Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – UPB1 14/05 – popr.), 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 120/06 – odl. US In 126/07).

Odgovorni projektant je lahko posameznik, ki je pri pristojni poklicni zbornici vpisan v ustrezen imenik in ima po končanem študiju za pridobitev univerzitetne izobrazbe najmanj pet let delovnih izkušenj na področju projektantskih storitev, če nastopa kot odgovorni projektant načrta za zahtevni objekt, oziroma najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju projektantskih storitev, če nastopa kot odgovorni projektant načrta za manj zahtevni objekt, po končanem študiju za pridobitev visoke strokovne izobrazbe pa najmanj sedem let pri zahtevnih objektih in najmanj pet let pri manj zahtevnih objektih.

STRATEŠKO BLAGO POSEBNEGA POMENA ZA VARNOST IN ZDRAVJE: Zavezanci morajo pred začetkom opravljanja strateške dejavnosti to priglasiti pri pristojnem organu oziroma pridobiti dovoljenje za opravljanje strateške dejavnosti na podlagi 9. člena Zakona o nadzoru strateškega blaga posebnega pomena za varnost in zdravje (Uradni list RS, št. 29/06). Dovoljenje izda organ, pristojen za kemikalije.

Geodetska dejavnost

  • 71.121 Geofizikalne meritve, kartiranje

Dela na področju geodetske dejavnosti, katerih izvedba vpliva ali bi lahko vplivala na varnost življenja ali zdravja ljudi, in strokovna dela in postopke v zvezi z nalogami geodetske službe, ki jih zakon opredeljuje kot geodetske storitve, lahko opravljata samo samostojni podjetnik posameznik ali gospodarska družba, ki sta vpisana v imenik geodetskih podjetij pri Inženirski zbornici Slovenije in izpolnjujeta pogoje, določene s tem zakonom – 3. člen Zakona o geodetski dejavnosti – ZGeoD (Uradni list RS, št. 8/00, 1/01 – skl. US, 44/03 – odl. US, 100/03 – odl. US, 47/06 – ZEN in 45/08).

Za vsako geodetsko delo iz Uredbe o določitvi seznama del na področju geodetske dejavnosti, katerih izvedba vpliva ali bi lahko vplivala na varnost življenja ali zdravja ljudi (Uradni list RS, št. 23/04) mora geodetsko podjetje imenovati odgovornega geodeta, ki je vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije. Strokovna dela in postopke v zvezi z nalogami geodetske službe, ki jih zakon opredeljuje kot geodetske storitve, lahko po 27. členu ZGeoD izvajajo le geodetska podjetja, ki pridobijo dovoljenje za izvajanje geodetskih storitev.

O zahtevi za pridobitev dovoljenja odloča Geodetska uprava Republike Slovenije. Geodetsko podjetje, ki ima dovoljenje, mora za vsako geodetsko storitev imenovati odgovornega geodeta za geodetske storitve, ki je vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije, ima opravljen poseben strokovni izpit za izvajanje geodetskih storitev in aktivno obvlada slovenski jezik (31. člen ZGeoD).

Pregledovanje hidrantnih omrežij

  • 71.200 Tehnično preizkušanje in analiziranje

Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje izda pooblastilo pravni ali fizični osebi, ki izpolnjuje predpisane pogoje – 4. člen Pravilnika o preizkušanju hidrantnih omrežij (Uradni list RS, št. 22/95).

TEHNIČNI PREGLEDI VOZIL: V 205. členu Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 56/08 – UPB5, 57/08 – ZLDUVCP in 73/08 – odl. US) je določeno, da tehnične preglede motornih in priklopnih vozil opravljajo pravne osebe, ki jih za to pooblasti minister, pristojen za notranje zadeve. Pooblastilo za opravljanje tehničnih pregledov motornih in priklopnih vozil se podeli pravni osebi, ki izpolnjuje pogoje glede poslovnih prostorov, predpisane opreme in naprav ter strokovnih delavcev, določene s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi predpisi in izpolnjuje pogoje za opravljanje registracije motornih in priklopnih vozil.

Raziskovalna dejavnost

  • 72.110 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju biotehnologije
  • 72.190 Raziskovalna in razvojna dejavnost na drugih področjih naravoslovja in tehnologije
  • 72.200 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistike

Raziskovalno in razvojno dejavnost izvajajo raziskovalne organizacije in ter zasebni raziskovalci- 6. člen Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06- UPB1, 61/06 – ZDru-1 in 112/07). Koncesijo za opravljanje javne službe na področju raziskovalne dejavnosti, po predhodno opravljenem postopku izbora koncesionarja, ki ga izvede agencija na področju raziskovalne dejavnosti, podeli minister, pristojen za znanost, z odločbo (38. člen).

Organizacije, ki opravljajo raziskovalno dejavnost, se vpišejo v evidenco izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti – Pravilnik o vsebini in načinu vodenja evidence o izvajalcih raziskovalne in razvojne dejavnosti (Uradni list RS, št. 12/05 in 122/06) – velja za celotno skupino pod šifro K 73. Posameznika, ki opravlja raziskovalno in razvojno dejavnost kot zasebnik (zasebni raziskovalec) se na podlagi vloge vpiše v register zasebnih raziskovalcev. Register vodi Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije- 2. člen Pravilnika o registru zasebnih raziskovalcev (Uradni list RS, št. 12/05, 5/07 in 84/08).

Raziskovanja na področjih, ki so pomembna za obrambo

  • 73.200 Raziskovanje trga in javnega mnenja
  • 84.220 Obramba

Tuje fizične in pravne osebe, ki opravljajo raziskovanja na področjih, za katera je predpisano, da so pomembna za obrambo, morajo skladno z drugim odstavkom 31. člena Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 – UPB, 138/04 – skl. US, 53/05 – skl. US in 117/07 – odl. US) predhodno pridobiti soglasje Ministrstva za obrambo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.

Aerosnemanja za izdelavo kartografskih publikacij

  • 74.200 Fotografska dejavnost

Aerosnemanja za izdelavo kartografskih publikacij lahko skladno s prvim odstavkom 31. člena Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 – UPB, 138/04 – skl. US, 53/05 – skl. US in 117/07 – odl. US) opravljajo le pravne osebe, ki jih pooblasti vlada.

Izvajanje požarnega varovanja

  • 74.900 Drugje nerazvrščene strokovne in tehnične dejavnosti

Požarno varovanje je varovanje premoženja pred požarom. Požarno varovanje vključuje tehnično in fizično požarno varovanje. Požarno varovanje po tem pravilniku lahko opravljajo pravne osebe, ki imajo licenco za varovanje premoženja skladno z zakonom, ki ureja zasebno varovanje in na podlagi tega pravilnika pridobljeno pooblastilo za izvajanje požarnega varovanja. Požarno varovanje požarno bolj ogroženih industrijskih in drugih poslovnih objektov, v katerih obstaja vsaj srednja do povečana požarna ogroženost po predpisih o ugotavljanju ocene požarne ogroženosti, lahko izvajajo na podlagi predpisov, ki urejajo gasilstvo in pogodb z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi organizacijami, ki so lastniki ali uporabniki takih objektov, tudi poklicne ali prostovoljne gasilske enote, ki morajo na območje požarno varovanega objekta priti z intervencijsko ekipo najkasneje v desetih minutah od trenutka alarma oziroma poziva, pri čemer sedež teh enot ne sme biti oddaljen od varovanega objekta več kot 5 km. Te gasilske enote morajo izpolnjevati tudi druge pogoje, če je tako določeno s tem pravilnikom.

Pravica za izvajanje požarnega varovanja se pridobi s pooblastilom za izvajanje požarnega varovanja, ki ga izda Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje). Pooblastilo za izvajanje požarnega varovanja lahko pridobi tisti, ki izpolnjuje naslednje pogoje: – da ima licenco za varovanje premoženja, pridobljeno na podlagi zakona, ki ureja zasebno varovanje; – da ima zaposlenih najmanj pet varnostnikov, ki izpolnjujejo pogoje določene s tem pravilnikom; – da zagotavlja opremo, predpisano s tem pravilnikom za vozila, s katerimi se izvaja požarno varovanje; – da zagotavlja neposredno in stalno komunikacijo med VNC in varnostniki. – 4. člen Pravilnika o požarnem varovanju (Uradni list RS, št. 107/07).

PREGLEDOVANJE SISTEMOV VGRAJENE AKTIVNE POŽARNE ZAŠČITE: Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje izda pooblastilo pravni osebi, samostojnemu podjetniku posamezniku ali posamezniku, ki samostojno opravlja dejavnost in izpolnjuje predpisane pogoje -5. člen Pravilnika o pregledovanju in preizkušanju vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite (Uradni list RS, št. 45/07).

Zasebna veterinarska dejavnost

  • 75.000 Veterinarstvo

Veterinarska organizacija (pravna ali fizična oseba) lahko začne opravljati veterinarske dejavnosti, za katere ni potrebna koncesija po tem zakonu, ko Veterinarska zbornica z odločbo v upravnem postopku ugotovi, da veterinarska organizacija izpolnjuje predpisane pogoje za določeno organizacijsko obliko. Za opravljanje dejavnosti javne veterinarske službe mora veterinarska organizacija poleg odločbe iz prvega odstavka tega člena pridobiti tudi koncesijo VURS – 63. člen Zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/01, 110/2002 -ZGO-1, 45/04 – ZdZPKG, 62/04 – odl. US, 93/05-ZVMS).

12. Druge raznovrstne dejavnosti

Agencija za zaposlovanje

  • 78.100 Dejavnost pri iskanju zaposlitve
  • 78.200 Posredovanje začasne delovne sile
  • 78.300 Druga oskrba s človeškimi viri

Na podlagi četrtega odstavka 6. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 – UPB1, 114/06 – ZUTPG, 59/07 – ZŠtip (63/07 – popr.)) lahko ministrstvo, pristojno za delo, s pogodbo o koncesiji pooblasti organizacijo oziroma delodajalca, ki izpolnjuje kadrovske, organizacijske in druge pogoje, da opravlja strokovne naloge posredovanja dela, ki vključuje tudi posredovanje začasnih in občasnih del dijakom in študentom, posredovanja zaposlitve, izdelavo zaposlitvenega načrta in izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja.

Organizacija oziroma delodajalec lahko zagotavlja delo delavcev drugemu delodajalcu, če izpolnjuje kadrovske, organizacijske in druge pogoje in se pred začetkom opravljanja dejavnosti vpiše v register agencij za zagotavljanje dela, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za delo. Kadrovski, organizacijski in drugi pogoje za opravljanje dejavnosti posredovanja zaposlitev in dela ter za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu so opredeljeni v Pravilniku o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje (Uradni list RS, št. 139/06).

Dejavnost organiziranja in prodaje turističnih aranžmajev

  • 79.110 Dejavnost potovalnih agencij
  • 79.120 Dejavnost organizatorjev potovanj

Pravica do opravljanja dejavnosti organiziranja ali prodaje turističnih aranžmajev se pridobi na podlagi licence, ki jo na podlagi danega javnega pooblastila s strani Ministrstva za gospodarstvo podeljuje Gospodarska zbornica Slovenije. Register izdanih licenc organizatorjem potovanj in turističnim agentom vodi Gospodarska zbornica.

Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki želi pridobiti licenco za dejavnost organiziranja turističnih aranžmajev iz prvega odstavka prejšnjega člena, mora predložiti naslednja dokazila:

  1. da ima opravljanje dejavnosti organiziranja turističnih aranžmajev vpisano v ustrezni register oziroma vpisnik,
  2. obvestilo o identifikaciji in razvrstitvi v dejavnosti,
  3. da ima poslovni prostor,
  4. da oseba, ki vodi dejavnost, ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, pravni promet, oziroma ji ni bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti s področja organiziranja turističnih aranžmajev, dokler ta prepoved traja,
  5. da ima oseba, ki vodi dejavnost in zastopa organizatorja potovanj v pravnem prometu najmanj višjo strokovno izobrazbo in tri leta delovnih izkušenj v tej dejavnosti,
  6. o zavarovanju za primer nesolventnosti, ki se nanaša na zavarovanje stroškov vrnitve oseb na potovanju v kraj njihovega prebivališča oziroma na kraj odhoda, če tega organizator potovanja ni sposoben sam financirati,
  7. garancijo ali dokazilo o zavarovanju za povrnitev škode zaradi neizvajanja ali neustreznega izvajanja pogodbenih obveznosti. Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki želi pridobiti licenco za dejavnost prodaje turističnih aranžmajev iz prvega odstavka 35. člena tega zakona, mora predložiti naslednja dokazila:
  8. da ima opravljanje dejavnosti prodaje oziroma posredovanja turističnih aranžmajev vpisano v ustrezni register oziroma vpisnik,
  9. obvestilo o identifikaciji in razvrstitvi v dejavnosti,
  10. obratovalni čas,
  11. da ima poslovni prostor, ki ne sme biti v stanovanju in je dostopen strankam v opredeljenem obratovalnem času, ki mora biti izobešen na vidnem mestu,
  12. da oseba, ki vodi dejavnost, ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, pravni promet, oziroma ji ni bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti s področja prodaje oziroma posredovanja turističnih aranžmajev, dokler ta prepoved traja,
  13. da ima oseba, ki vodi dejavnost in zastopa turističnega agenta v pravnem prometu najmanj višjo strokovno izobrazbo in tri leta delovnih izkušenj v tej dejavnosti.

Podrobnejši pogoji so določeni v Pravilniku o načinu in postopku pridobitve licence za opravljanje dejavnosti organiziranja turističnih potovanj, dejavnosti prodaje oziroma posredovanja turističnih potovanj ter o načinu vodenja registra izdanih licenc Uradni list RS, št. 13/99).

Dejavnost turističnih vodnikov in turističnih spremljevalcev

  • 79.900 Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti

Turistični vodnik ali spremljevalec je lahko oseba, ki po opravljenem preizkusu znanja pridobi izkaznico Gospodarske zbornica Slovenije- 39. člen Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 2/04).

Zasebno varovanje

  • 80.100 Varovanje

Pravica za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja se pridobi z licenco, ki jo podeli ministrstvo, pristojno za notranje zadeve – 16. člen Zakona o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 126/03, 7/07 – skl. US, 16/07 – odl. US, 102/07 in 96/08 – odl. US). Licenco se izda z upravno odločbo. Po dokončnosti upravne odločbe ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, po uradni dolžnosti imetniku licence podeli certifikat, s katerim gospodarska družba, samostojni podjetnik posameznik ali oseba, ki samostojno opravlja dejavnost, dokazuje posest licence. Obliko in vsebino certifikata določi minister, pristojen za notranje zadeve.

Detektivska dejavnost

  • 80.300 Poizvedovalne dejavnosti

Za opravljanje detektivske dejavnosti mora imeti detektiv licenco, ki mu jo lahko izda Detektivska zbornica Slovenije na njegovo prošnjo, če izpolnjuje naslednje pogoje – 8. člen Zakona o detektivski dejavnosti (Uradni list RS, št. 96/07 – UPB3).: 1. da je državljan Republike Slovenije; 2. da ima končano višjo ali visoko šolo in opravljen detektivski izpit; 3. da ni pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti; 4. da v zadnjih štirih letih ni opravljal nalog pooblaščenih uradnih oseb Ministrstva za notranje zadeve ali obveščevalno -varnostnih služb; 5. da aktivno obvlada slovenski jezik; 6. da je vreden zaupanja za opravljanje detektivske dejavnosti.

13. Izobraževanje; kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti

Športne dejavnosti

  • 85.510 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju športa in rekreacije
  • 93.110 Obratovanje športnih objektov
  • 93.120 Dejavnost športnih klubov
  • 93.190 Druge športne dejavnosti
  • 93.291 Dejavnost marin
  • 93.292 Dejavnost smučarskih centrov

Opravljanje dejavnosti na področju športa, ki se opravlja kot pridobitna dejavnost, lahko opravljajo pravne osebe in posamezniki s stalnim prebivališčem v RS, ki so vpisani v razvid zasebnih športnih delavcev – 34. člen Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 27/02 – odl. US, 110/02 – ZGO-1, 15/03 -ZOPA).

Posameznik lahko na podlagi 34. člena Zakona o športu opravlja naloge v športu kot zasebni športni delavec, če: – ima ustrezno izobrazbo ali ustrezno usposobljenost za opravljanje te dejavnosti, – ima licenco za opravljanje dejavnosti v športu, če je predpisana, – mu ni s pravnomočno odločbo prepovedano opravljanje te dejavnosti, – obvlada slovenski jezik in – ima stalno prebivališče v RS. Poleg navedenega pa lahko posameznik samostojno kot poklic opravlja športno dejavnost, če je v skladu z določbami 35. člena Zakona o športu vpisan v razvid poklicnih športnikov.

GORSKI VODNIK Dejavnost gorskega vodnika lahko opravlja fizična oseba, ki je opravila vse z zakonom predpisane izpite in je vpisana v imenik aktivnih gorskih vodnikov pri Združenju gorskih vodnikov RS- 4. člen Zakona o gorskih vodnikih (Uradni list RS, št. 99/04- UPB1).

ŽIČNICE – VLEČNICE Investitor mora za graditev žičniške naprave pridobiti koncesijo. Koncesijo za vlečnico na podlagi Zakona o žičniških napravah za prevoz oseb (Uradni list RS, št. 126/03), podeli občina, za žičniško napravo, ki leži na območju mestne občine podeli koncesijo mestna občina, za ostale žičniške naprave (razen izjem, ki jih določa 20. člen omenjenega zakona) podeli koncesijo pristojno Ministrstvo za promet. Žičniška naprava lahko obratuje samo z dovoljenjem za obratovanje, ki ga izda Ministrstvo za promet. V skladu z 51. členom zakona morata vodja obratovanja in njegov namestnik imeti pooblastilo ministra, pristojnega za žičniške naprave, za vodenje in obratovanja žičniške naprave. Uporabo smučišča, varnost in pogoje, katerim morajo ustrezati površine smučišča,. določa Zakon o varnosti na smučišču (Uradni list RS, št. 3/06 – UPB1, 17/08 (52/08)), ki med drugim tudi določa, da sme smučišče obratovati z dovoljenjem za obratovanje, ki ga izda minister, pristojen za promet.

Avto šola

  • 85.530 Dejavnost vozniških šol

Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, izda odločbo o registraciji avtošole za tisto kategorijo motornih vozil, za katero usposablja kandidate za voznike. Avtošola sme opravljati dejavnost usposabljanja kandidatov, ko izpolni pogoje iz 159. člena zakona ter drugih predpisov in jo ministrstvo, pristojno za notranje zadeve vpiše v register avtošol – 158. člen Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 56/08 – UPB5, 57/08 – ZLDUVCP in 73/08 – odl. US).

LETALSTVO: Strokovno usposabljanje letalskega in drugega strokovnega osebja opravljajo izvajalci, ki izpolnjujejo predpisane kadrovske, materialne in druge pogoje (letalske šole). Dovoljenje za delo letalski šoli za določeno vrsto oziroma namen usposabljanja izda Ministrstvo za promet – 56. člen Zakona o letalstvu.

Izobraževanje odraslih

  • 85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje

Organizacije za izobraževanje odraslih, ki bodo izvajale javno veljavne programe ali programe, ki se financirajo iz javnih sredstev, lahko začnejo opravljati izobraževalno dejavnost po vpisu v razvid, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za izobraževanje odraslih – 14. člen Zakona o izobraževanju odraslih (Uradni list RS, št. 110/06 – UPB1).

IZVAJANJE STROKOVNEGA USPOSABLJANJA IN PREVERJANJA ZNANJA IZ PREDPISOV, KI UREJAJO PROIZVODNJO IN PROMET KEMIKALIJ: Organizacijo tečajev in preizkus znanja izvajajo pooblaščene organizacije, ki jih na predlog Urada RS za kemikalije pooblasti minister, pristojen za zdravje – 2. člen Pravilnika o vsebini tečaja ter o vsebini in načinu opravljanja preizkusa znanja iz predpisov, ki urejajo proizvodnjo in promet kemikalij (Uradni list RSRS, št. 131/03 in 113/08).

IZVAJANJE USPOSABLJANJA ZA VARSTVO PRED POŽAROM: Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje izda pooblastilo pravni ali fizični osebi, ki izpolnjuje pogoje za usposabljanje – 10. člen Pravilnika o usposabljanju zaposlenih za varstvo pred požarom in o usposabljanju odgovornih oseb za izvajanje ukrepov varstva pred požarom (Uradni list RS, št. 64/95).

USPOSABLJANJE REŠEVALCEV IZ VODE: Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje izda pooblastilo za izvajanje programov usposabljanja in preizkuse usposobljenosti za reševanje iz vode – 9. člen Pravilnika o reševalcih iz vode (Uradni list RS, št. 118/04 in 79/07). Pravne ali fizične osebe, ki želijo izvajati usposabljanje po posameznih programih za reševanje iz vode, vložijo pri upravi vlogo z dokazili o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega člena. Iz vloge mora biti razvidno, po katerih programih želi vlagatelj izvajati usposabljanje. Pravni ali fizični osebi, ki izpolnjuje pogoje za izvajanje usposabljanja po posameznih programih za reševanje iz vode, izda generalni direktor uprave pooblastilo za izvajanje usposabljanja po posameznih programih za reševanje iz vode. Pooblastilo se izda za pet let in se nato lahko podaljša za enako obdobje na zahtevo vlagatelja.

REŠEVALEC IZ VODE: Za reševalca iz vode se lahko usposobi vsaka polnoletna oseba z ustreznimi psihofizičnimi sposobnostmi, ki ima najmanj srednjo poklicno izobrazbo ter opravljen preizkus iz plavalnih sposobnosti. – 31. člen Zakona o varstvu pred utopitvami (Uradni list RS, št. 42/07 – uradno prečiščeno besedilo).

USPOSABLJANJE VOZNIKOV IZREDNIH PREVOZOV: Minister, pristojen za promet, predpiše program usposabljanja za spremljevalce izrednih prevozov, pogoje, ki jih mora izpolnjevati izobraževalna ali druga organizacija za izvajanje tega programa, obrazec potrdila o uspešno opravljenem programu, način vodenja evidence o izdanih potrdilih in pooblasti organizacije za izvajanje tega programa – 70. člen Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 56/08 – UPB5, 57/08 – ZLDUVCP in 73/08 – odl. US).

IZVAJANJE USPOSABLJANJA KANDIDATOV ZA OPRAVLJANJE IZPITOV ZA UPRAVLJANJE S ČOLNI: Uprava Republike Slovenije za pomorstvo izda pooblastilo pravni ali fizični osebi, ki izpolnjuje pogoje za usposabljanje kandidatov za opravljanje izpita za voditelja čolna, preizkusa znanja ali VHF GMDSS izpita skladno z 31. členom Pravilnika o upravljanju s čolni (Uradni list RS, št. 42/05 in 103/05).

LETALSTVO: Strokovno usposabljanje letalskega in drugega strokovnega osebja opravljajo izvajalci, ki izpolnjujejo predpisane kadrovske, materialne in druge pogoje (letalske šole). Dovoljenje za delo letalski šoli za določeno vrsto oziroma namen usposabljanja izda Ministrstvo za promet – 56. člen Zakona o letalstvu.

14. Zdravstvo in socialno varstvo

Izvajanje storitev socialnega varstva

  • 87.100 Dejavnost nastanitvenih ustanov za bolniško nego
  • 87.200 Dejavnost nastanitvenih ustanov za oskrbo duševno prizadetih, duševno obolelih in zasvojenih oseb
  • 87.300 Dejavnost nastanitvenih ustanov za oskrbo starejših in invalidnih oseb
  • 87.900 Drugo socialno varstvo z nastanitvijo

Storitve socialnega varstva, ki so opredeljene kot javna služba, lahko opravljajo pravne in fizične osebe, če pridobijo koncesijo na javnem razpisu. Koncesijo podeli ministrstvo, pristojno za socialno varstvo (za dejavnosti iz prvega odstavka 43. člena ZSV) oziroma občina (drugi odstavek 43. člena ZSV). Storitve socialnega varstva izven mreže javne službe, pa lahko opravljajo pravne ali fizične osebe, ki pridobijo dovoljenje za delo, ki ga daje ministrstvo, pristojno za socialno varstvo in so vpisane v register zasebnikov in pravnih oseb, ki opravljajo socialnovarstvene storitve.

REJNIŠKA DEJAVNOST: Dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti lahko pridobi oseba, katere primernost se preverja skozi več stopenj (s strani pristojnega centra za socialno delo, s strani Komisije za izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti), in ki uspešno zaključi usposabljanja. Na podlagi uspešno zaključenega usposabljanja ministrstvo, pristojno za družino, izda kandidatom dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti in jih vpiše v evidenco izdanih dovoljenj – 13. člen Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 110/02, 56/06 – odl. US in 114/06 – ZUTPG). Izjeme v postopku pridobitve dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti so sorodniki otroka – 14. člen Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti.

15. Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti

Kulturni delavci

  • 90.010 Umetniško uprizarjanje
  • 90.020 Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje
  • 90.030 Umetniško ustvarjanje

Posameznik lahko samostojno kot poklic opravlja kulturno dejavnost kot samostojni ustvarjalec na področju kulture, če je vpisan v razvid samostojnih ustvarjalcev pri ministrstvu, pristojnem za kulturo – 82. člen Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – UPB1 in 56/08). Pogoji za vpis v razvid iz prejšnjega odstavka so: – da kandidat opravlja samostojno specializiran poklic na področjih iz 4. člena tega zakona in ni uživalec pokojnine, – da ima ustrezno strokovno izobrazbo oziroma z dosedanjim delom izkazuje, da je usposobljen za opravljanje te dejavnosti.

NOVINAR: Status samostojnega novinarja se pridobi z vpisom v razvid samostojnih novinarjev pri ministrstvu, pristojnem za kulturo po predhodnem mnenju registrirane strokovne organizacije novinarjev – 22. člen Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – UPB1), Uredba o postopku in podrobnejših merilih za pridobitev statusa samostojnega novinarja in za vodenje razvida kot javne knjige (Uradni list RS, št. 105/01). V razvid iz prejšnjega odstavka se vpiše, kdor izpolnjuje naslednje pogoje: – da ima izkaz o aktivnem znanju slovenskega jezika, če ni državljan Republike Slovenije; – da opravlja novinarsko dejavnost kot edini ali glavni poklic; – da ima dokazila o objavah v medijih, ki so vpisani v razvid iz 12. člena tega zakona; – da mu ni s pravnomočno sodno odločbo prepovedano opravljanje te dejavnosti.

Arheološka raziskovanja

  • 91.030 Varstvo kulturne dediščine

Iskanje arheoloških ostalin in uporaba iskalnikov kovin in drugih tehničnih sredstev za te namene sta dopustna le s predhodnim dovoljenjem zavoda pod pogojem, da iskanje izvaja oseba, ki je strokovno usposobljena za izvajanje arheoloških raziskav – 32. člen Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08 in 123/08). Za iznos ali izvoz premičnin iz Priloge Uredbe 3911/92/EGS je potrebno dovoljenje ministra. Način izdaje dovoljenja za iznos in izvoz ter vodenje evidence določi minister.

Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti za: – posege v spomenik, – posege v vplivno območje spomenika, če to obveznost določa akt o razglasitvi, – posege v varstvena območja dediščine, – posege v registrirano nepremično dediščino ali v enoto urejanja prostora, če to obveznost določa prostorski akt, in – za raziskavo dediščine. Kdor trguje s kulturno dediščino, mora biti vpisan v razvid trgovcev, ki ga vodi Ministrstvo, pristojno za kulturo.

Hranjenje nacionalnega bogastva – Minister določi minimalne strokovne, tehnične in prostorske zahteve, ki jih morajo izpolniti lastniki oziroma posestniki pri hranjenju in prevozu nacionalnega bogastva. S tem aktom določi tudi standarde varovanja in hranjenja muzejskega gradiva v državnih in pooblaščenih muzejih – Pravilnik o varovanju in hranjenju nacionalnega bogastva in muzejskega gradiva, o vpisu v razvid muzejev in o podelitvi pooblastila za opravljanje državne javne službe muzejev (Uradni list RS, št. 110/08).

Igre na srečo – avtomati

  • 92.001 Dejavnost igralnic

Posebne igre na srečo po tem zakonu so igre, ki jih igrajo igralci proti igralnici ali drug proti drugemu na posebnih igralnih mizah s kroglicami, kockami, kartami, na igralnih panojih ali na igralnih avtomatih ter stave in druge podobne igre v skladu z mednarodnimi standardi (v nadaljnjem besedilu: posebne igre na srečo). Posebne igre na srečo sme prirejati kot svojo dejavnost le delniška družba, ki ima sedež na območju Republike Slovenije, na podlagi koncesije – 55. člen Zakona o igrah na srečo (Uradni list RS, št. 134/03 – UPB1, 19/04 – odl. US in 132/04 – odl. US). O dodelitvi koncesije za prirejanje iger na srečo in njenem podaljšanju, izdaji soglasij in o zadevah iz 53., 81. člena in petega odstavka 92. člena tega zakona odločata Vlada Republike Slovenije in minister, pristojen za finance – 8. člen Zakona o igrah na srečo.

Preberite tudi: Pogoji za frizerske in kozmetične dejavnosti.

Viri:

  • www.evem.gov.si
  • Obrtni zakon (Ur. l. št. 40/2004, 117/2006, 102/2007)
  • Zakon o trgovini (Ul.. l. št. 24/2008)
  • Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za opravljanje trgovinske dejavnosti (Ur.l. št. 37/2009)
Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Ustanovitev podjeta in registracija podjetja (SPOT točka)

Ustanovitev podjeta in registracija podjetja (SPOT točka)

Ustanovitev podjetja se zaćne z izbiro oblike podjatja. Ob registraciji podjetja se je najprej potrebno odločiti za obliko podjetja. Najpogostejša je odločitev za samostojnega podjetnika (s.p.), predvsem popoldanskega s.p.. Sledi odprtje družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.). Po pridobitvi vseh informacij sledi registracija podjetja na SPOT točki. Preberite več >>


Delna oprostitev plačila prispevkov ob odprtju prvega s.p.

Delna oprostitev plačila prispevkov ob odprtju prvega s.p.

Ob 1. vpisu v poslovni register je mogoče uveljavljati delno oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za odprtje s.p. Kakšna je delna oprostitev v praksi, si lahko preberete v spodnjem prispevku. Preberite več >>

Koliko znašajo prispevki za s.p.?

Koliko znašajo prispevki za s.p.?

Na tem mestu si lahko ogledate stopnjo oziroma višino prispevkov za socialno varnost, ki jih mora davčnemu uradu mesečno plačevati vsak samostojni podjetnik. Podatki o višini prispevkov se že nekaj let avtomatsko oddajajo v sistem eDavki, kjer lahko zmeraj preverite svoje obveznosti. Preberite več >>

Obdavčitev d.o.o.

Obdavčitev d.o.o.

Družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) je pravna oseba in je posledično obdavčena z davkom od dohodkov pravnih oseb (DDPO). Obdavčitev pravnih oseb ureja Zakon o davku od dohodka pravnih oseb (ZDDPO-2) in na njegovi podlagi izdani podzakonski predpisi. Na voljo je d.o.o. z dejanskimi stroški in d.o.o. z normiranimi stroški. Preberite več >>

S.p. za upokojence

S.p. za upokojence

Samostojni podjetnik lahko uveljavi pravico do pokojnine in tudi po upokojitvi nadaljuje s svojo dejavnostjo, za kar obstaja več načinov. Od delne pokojnine, do izplačevanja 20 odstotkov pokojnine oziroma do izplačevanja sorazmernega dela pokojnine. Preberite več >>

Ustanovitev s.p.

Ustanovitev s.p.

Ustanovitev s.p. je enostaven postopek, ki ga opravimo prek sistema VEM / SPOT. Koraki za ustanovitev "polnega" in "popoldanskega s.p." so zelo podobni, obstajajo pa razlike, predvsem kar se tiče plačevanja davkov in prispevkov. Preberite več >>

Odgovor strokovnjaka: Mladoletni ustanovitelj podjetja

Odgovor strokovnjaka: Mladoletni ustanovitelj podjetja

V tem članku se bomo ukvarjali z vprašanjem mladoletnosti kot ovire pri ustanavljanju podjetja. Pravo mladoletnega posameznika obravnava kot poslovno nesposobnega oz. delno sposobnega. V nadaljevanju preberite, kako to vpliva na mladoletnikovo željo po vstopu v podjetništvo. Preberite več >>

Odpirate podjetje? Pripravite se na davčno oddajo podatkov

Odpirate podjetje? Pripravite se na davčno oddajo podatkov

Pri samem postopku ustanovitve podjetja se bodoči podjetniki med drugim soočijo tudi z vprašanji o poslovnih prostorih, kapitalskih naložbah, povezanih osebah ipd. Odgovore na ta in še nekatera druga vprašanja je treba imeti že pri samem postopku ustanovitve s.p. ali druge oblike gospodarske družbe, ko se prvič oddaja davčne podatke. Preberite več >>

Odgovor strokovnjaka: Je popoldanski s.p. mogoč brez redne zaposlitve?

Odgovor strokovnjaka: Je popoldanski s.p. mogoč brez redne zaposlitve?

Tokratno rubriko smo posvetili odgovoru na vprašanje, ki nam ga stranke pogosto zastavljajo. Preverili smo, ali je mogoče odpreti popoldanski s.p., če oseba še ni zaposlena kje drugje. Preberite več >>

Izbira imena za vaše novo ustanovljeno podjetje

Izbira imena za vaše novo ustanovljeno podjetje

Končno ste se odločili, da boste ustanovili podjetje. Odlično, kako pa se bo vaše podjetje imenovalo? Pred registracijo vas čaka pomembna odločitev o poimenovanju podjetja. Preberite več >>

Oznake:, , , , , , ,

Brezplačne e-novice!
Vse za podjetje