Krajši delovni čas zaradi starševstva je pravica staršev, ki otroka dejansko negujejo in varujejo, država pa ob izpolnjenih pogojih plača del prispevkov.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) omogoča, da delodajalec in delavec, v kolikor se tako dogovorita, skleneta pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom. Krajši delovni čas splošno ureja 65. člen ZDR-1, pravico staršev do krajšega delovnega časa pa 50. člen ZSDP-1. Delavec, ki dela krajši delovni čas po predpisih o starševskem varstvu, ima po 67. členu ZDR-1 pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas, plačo pa prejme po dejanski delovni obveznosti.
Starš, ki si kot podjetnik sam plačuje prispevke za socialno varnost za najmanj 20 ur tedensko, ima po 51. členu ZSDP-1 enako pravico kot zaposleni: Republika Slovenija mu do polne delovne obveznosti plača prispevke od sorazmernega dela osnove, vendar ne manj od sorazmernega dela minimalne plače. Ti so že tako delno znižani zaradi delne oprostitve ob prvem vpisu v poslovni register, zato so prispevki v prvem letu občutno nižji od polnega zneska. Natančen znesek je odvisen od prispevne osnove in veljavnih olajšav, zato ga pred prijavo preverite na SPOT ali pri računovodji.
POUDARJAMO: Pravico do dela s krajšim delovnim časom lahko koristita oba starša, vendar skupaj največ v obsegu 20 ur tedensko. Do delne oprostitve prispevkov pa je upravičen samo tisti, ki prvič odpira svoje lastno podjetje.
Pravica do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva
Pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva ima:
- eden od staršev, ki neguje in varuje otroka, in sicer do tretjega leta starosti otroka;
- eden od staršev, ki neguje in varuje težje ali zmerno gibalno oviranega otroka ali zmerno ali težje duševno prizadetega otroka, in sicer tudi po tretjem letu starosti otroka, vendar največ do 18. leta starosti otroka;
- eden od staršev, ki neguje in varuje najmanj dva otroka, do osmega leta starosti najmlajšega otroka.
Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost, pri 40-urnem tednu torej najmanj 20 ur. Tako podjetnik plača prispevke sorazmerno z dolžino delavnika, Republika Slovenija pa mu zagotavlja do polne delovne obveznosti plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela osnove za izračun starševskega nadomestila, vendar ne manj, kot znaša sorazmerni del minimalne plače. Podjetnik/starš uveljavlja svojo pravico na krajevno pristojnem Centru za socialno delo, kar stori z oddajo Vloge za uveljavitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva.
Pri uveljavljanju pravice morate biti pozorni na naslednja tri administrativna pravila:
1. Pravico do plačila prispevkov uveljavljate na centru za socialno delo, kjer imate prijavljeno stalno prebivališče, največ 30 dni pred začetkom in najpozneje 30 dni po začetku dela s krajšim delovnim časom od polnega. Če vlogo oddate pozneje, vam pravica pripada šele od dneva vložitve vloge. Delodajalca morate o začetku krajšega delovnega časa obvestiti 30 dni pred nastopom (50. člen ZSDP-1, sedmi odstavek).
2. K vlogi morate priložiti pogodbo o zaposlitvi z določbo o opravljanju dela s krajšim delovnim časom od polnega oziroma aneks k pogodbi o zaposlitvi, iz katere je razvidno obdobje, v katerem delate krajši delovni čas od polnega in število ur dela na teden oziroma število ur dela na dan.
3. Če uveljavljate pravico do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti za otroka do 18. leta starosti otroka, morate vlogi priložiti tudi zdravstveno dokumentacijo, v kateri zadnji izvid ni starejši od enega leta. Na podlagi predložene zdravstvene dokumentacije pridobi center za socialno delo pridobi mnenja zdravniške komisije, na podlagi katere odloči.
Po prejeti odločbi s strani CSD, se je potrebno odjaviti in ponovno prijaviti v socialno zavarovanje.
Pravica staršev do krajšega delovnega časa je bila z novelo ZSDP-1F (Uradni list RS, št. 153/22, uporaba od 1. 4. 2023) spremenjena: pri starših dveh ali več otrok velja pogoj »do osmega leta starosti najmlajšega otroka«, pravico pa lahko koristita oba starša istočasno, če skupna izraba ne presega 20 ur tedensko.
Spodaj si lahko ogledate zgolj informativni izračun (zneski niso uradni in se lahko razlikujejo glede na veljavne olajšave; pred odločitvijo jih preverite na SPOT ali pri računovodji) v primeru kombinacije delne oprostitve prispevkov PIZ zaradi odprtja novega podjetja in sorazmernega plačila prispevkov s strani države zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva (izračun je narejen na podlagi minimalnih prispevkov):
| polni prispevki | delna oprostitev | krajši delavnik zaradi starševstva | |
|---|---|---|---|
| 1. leto | 651,04 evrov | 463,60 evrov | 231,80 evrov |
| 2. leto | 651,04 evrov | 540,74 evrov | 270,37 evrov |
* INFORMATIVNI IZRAČUN: zavarovalna osnova se v naslednjem letu lahko spremeni, kar pomeni drugačne zneske pri prispevkih
Delna oprostitev prispevkov PIZ ob odprtju novega podjetja
Krajši delovni čas zaradi starševstva lahko združite z oprostitvijo prispevkov za novo podjetje.
Od začetka veljave novega zakona ZPIZ-2, torej od 1. julija 2013 dalje, je v veljavi delna oprostitev prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ob prvem vpisu v register. Namen tega ukrepa je zmanjšati obremenitev samozaposlenih oseb, ko le-te vstopajo v podjetništvo in začenjajo opravljati dejavnosti.
Osebe, ki se samozaposlijo, so v prvih 12 mesecih poslovanja po prvem vpisu v poslovni register ali v drug register oz. evidenco oproščene plačila v višini 50 odstotkov zneska prispevkov, v naslednjih 12 mesecih pa plačila v višini 30 odstotkov.
Preostanek do polnega zneska prispevkov Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pokrije Republika Slovenija.
Krajši delovni čas zaradi starševstva: kdo ima pravico in do kdaj
Pravica je vezana na starost otroka in na to, kdo otroka dejansko neguje in varuje. Šteje se, da otroka neguje starš, ki ima starševsko skrb in otroka dejansko neguje in varuje (50. člen ZSDP-1).
| Primer | Pravica velja | Posebnost |
|---|---|---|
| En otrok | do tretjega leta starosti otroka | pravico ima eden od staršev |
| Najmanj dva otroka | do osmega leta starosti najmlajšega otroka | pravico lahko hkrati koristita oba starša |
| Zmerno ali težje gibalno oviran otrok oziroma otrok z zmerno ali težjo motnjo v duševnem razvoju | tudi po tretjem letu, najdlje do 18. leta starosti otroka | potrebno je mnenje zdravniške komisije |
Delodajalec delavcu izplačuje plačo po dejanski delovni obveznosti, država pa do polne delovne obveznosti plača prispevke od sorazmernega dela osnove. Delavec mora delodajalca obvestiti 30 dni pred začetkom krajšega delovnega časa, vlogo na centru za socialno delo pa vloži najprej 30 dni pred začetkom in najpozneje 30 dni po njem.
Novosti in pravila, ki veljajo v letu 2026
Za krajši delovni čas zaradi starševstva veljajo v letu 2026 naslednja pravila.
- Prijava na CSD: vlogo oddate pri centru za socialno delo po stalnem bivališču, najprej 30 dni pred začetkom in najpozneje 30 dni po začetku dela s krajšim delovnim časom. Če jo oddate pravočasno, pravica velja od dneva skrajšanja delovnega časa, sicer od dneva vloge.
- Normirani s.p.: od 1. 1. 2026 se status polnega normiranega s.p. presoja po tem, ali je podjetnik zavarovan na podlagi dejavnosti najmanj 75 % letnega fonda ur, ne več po devetih mesecih. Starš, ki mu del prispevkov plača država, se po stališču FURS obravnava kot zavarovan po drugi podlagi (popoldanski normiranec), zato veljajo praga 50.000 evrov in progresivna davčna stopnja 20 % do 33.000 evrov osnove ter 35 % nad tem. Točen status preverite pri računovodji ali FURS, ker je stališče predmet sporov na upravnem sodišču.
- Prispevki: najnižja mesečna skupna obveznost polnega s.p. znaša od marca 2026 651,04 evrov. Oprostitev pri prvi registraciji je 50 % prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v prvih 12 mesecih in 30 % v naslednjih 12 mesecih. Več v članku Prispevki za s.p.
- Starševski dopusti: materinski dopust traja 105 dni, očetovski 15 dni (do leta 2023 30 dni), starševski dopust pa 160 dni na starša, od tega je 60 dni neprenosljivih. Nadomestilo za polno odsotnost z dela znaša 100 % osnove (47. člen ZSDP-1), zgornja meja pa je dvainpolkratnik zadnje znane povprečne bruto plače v Sloveniji (46. člen).
- Med starševskim dopustom samostojni podjetnik v času prejemanja nadomestila ne sme delati. Podjetje lahko ostane odprto, če dejavnost opravljajo zaposleni ali zunanji izvajalci, ali pa ga začasno zaprete.
Krajši delovni čas zaradi starševstva: dodatna vprašanja
Kdaj moram delodajalca obvestiti o krajšem delovnem času zaradi starševstva?
Delavec obvesti delodajalca o začetku dela s krajšim delovnim časom 30 dni pred nastopom. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost.
Kaj plača država, če delam krajši delovni čas zaradi starševstva?
Republika Slovenija do polne delovne obveznosti plača prispevke zavarovanca in delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo, pri zdravstvenem zavarovanju pa prispevke za primer bolezni in poškodbe izven dela. Osnova je sorazmerni del osnove za starševsko nadomestilo, vendar ne manj od sorazmernega dela minimalne plače.
Kdaj pravica do krajšega delovnega časa preneha?
Preneha, če inšpekcija dela ugotovi, da starš v času izrabe pravice dela več kot krajši delovni čas po pogodbi o zaposlitvi. Pri samostojnem podjetniku preneha, če dela v večjem obsegu, kot je zavarovan iz dejavnosti (54. člen ZSDP-1).
Uradni vir: Portal gov.si – materinski dopust.
Pogosta vprašanja
Kaj je krajši delovni čas zaradi starševstva?
Krajši delovni čas zaradi starševstva je pravica starša, da dela manj ur, država pa mu za razliko plača del prispevkov za socialno varnost. Pravico lahko uveljavlja tudi samostojni podjetnik.
Kje uveljavim krajši delovni čas zaradi starševstva?
Vlogo oddate pri centru za socialno delo po stalnem bivališču, običajno najprej 30 dni pred začetkom in najpozneje 30 dni po njem.
Ali lahko krajši delovni čas zaradi starševstva kombiniram s popoldanskim s.p.?
Da. Do leta 2020 to ni bilo mogoče, od 1. 1. 2020 dalje pa lahko starš, ki je zaposlen s krajšim delovnim časom zaradi starševstva, hkrati odpre in vodi tudi popoldanski s.p.
Ali lahko delam manj kot 20 ur na teden?
Ne. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovico polne tedenske delovne obveznosti, kar pri običajnem 40-urnem tedniku pomeni najmanj 20 ur tedensko.
Ali lahko pravico hkrati koristita oba starša?
Da, vendar skupna izraba pravice obeh staršev ne sme presegati 20 ur tedensko – torej si polovično delovno obveznost delita med seboj.
Ali pravica velja tudi za družbenike oziroma poslovodne osebe enoosebnega d.o.o.?
Zakon (51. člen ZSDP-1) govori o starših, ki si prispevke plačujejo “na podlagi svoje dejavnosti”, kar se najbolj nedvoumno nanaša na samostojne podjetnike. Za poslovodne osebe d.o.o. jasne sodne prakse ali izrecnega pojasnila ni, zato je pred vložitvijo vloge priporočljivo preveriti stališče pristojnega centra za socialno delo oziroma se posvetovati z računovodjo.
Vir: MDDSZ; ZPIZ-2; ZSDP-1
