Podjetništvo

Ustanovitev svojega lastnega podjetja je zagotovo ena izmed izjemno pozitivnih priložnosti za vsakega posameznika. Podjetništvo lahko namreč prinese marsikatero nagrado. Od možnosti samoaktualizacije, svobode, izbire sodelavcev, dviga samozavesti, pa tudi do potencialnih velikih zaslužkov. Vendar pa je na drugi strani realnost ta, da pot do vseh teh nagrad nikakor ni lahka. Potrebno je veliko truda, odrekanja in nenazadnje tudi sreče, da uspemo v podjetništvu.

Fama o podjetniških uspehih?

V knjigah, filmih in na predavanjih pogosto poslušamo o podjetniških uspehih. Nekdo je prišel do ideje, se malo potrudil, nato pa kar uspel. Vendar so v teh zgodbah bolj ali manj izključeni vsi tisti trenutki, ki so resnično oblikovali podjetniško zgodbo o uspehu – vedno je prisotno veliko negotovosti, inoviranja, trdega dela, prilagajanja, tveganja, poskušanja in početja vseh tistih stvari, ki jih večina ne želi početi; to je prodajanja, prepričevanja, drznosti in razmišljanja izven okvirov.

Dejstvo je, da 9 od 10 podjetij propade, zato se v podjetništvo nikakor ne smemo podati preveč naivno. Preden pridemo do vseh koristi in nagrad podjetništva, nas čaka polno izzivov, veliko učenja, pa tudi neprespanih noči. Podjetništvo lahko v prvih letih označimo predvsem z besedno zvezo “znoj in solze”. S premišljenim in sistematičnim pristopom pa si lahko močno povečamo verjetnost uspeha, zato je pomembno, da pred podjetniško potjo naredimo ustrezen načrt – konec koncev se nam nikamor ne mudi.

Pred vstopom v podjetništvo potipajte, ali vam panoga sploh ustreza

Najbolj smiselno je, da pred ustanovitvijo svojega lastnega podjetja najprej postanemo podjetni. To pomeni, da na inovativen način zaslužimo kakšen dodaten evro ali izpeljemo kakšen večji projekt. Enostavno temeljito razmislimo, kaj obvladamo, kje so tiste priložnosti, ki jih trenutno vidimo, in skušamo narediti kakšen posel ali izpeljati inovativen projekt. Podjetništvo je nenazadnje iskanje priložnosti, obračanje stvari na glavo, vizionarstvo, prodaja in delo z ljudmi. Tega se lahko v začetku učimo tudi brez lastnega podjetja.

Ko se lotimo kakšnega novega izziva, lahko hitro vidimo, kje nam primanjkuje znanje in veščine. Naslednji korak je, da ocenimo, katere so tiste veščine, za katere je smiselno, da jih razvijemo, katere pa tiste, ki jih lahko nadomestimo s sodelavci. Ob tem začnemo vlagati v svoje kompetence, obenem pa se mrežiti z vsemi tistimi, ki jih bomo potencialno povabili v podjetniško zgodbo. Pomemben del podjetništva je mreženje, zato moramo biti neprestano v stiku z ljudmi, se od njih učiti, povezovati in si izmenjavati mnenja. Danes so največje podjetniške zgodbe o uspehu zgrajene v skupinah in ne kot samostojni podvigi.

Podjetništvo so ljudje

Tudi podjetniške ideje najlažje razvijamo v pogovoru z ljudmi. Iskanje prave poslovne ideje mora biti čim bolj načrtno, zavedati pa se moramo, da bomo morali našo poslovno idejo še velikokrat spremeniti. Redko se zgodi, da podjetje uspe s tisto prvo idejo, ki jo je dobil ustanovitelj. Razvoj ideje je pač proces. Vzporedno lahko razvijamo podjetniške veščine. Pravijo, da ko je učenec pripravljen, pride učitelj – enako je s pravo idejo, ki nam prekriža pot, ko razvijemo dovolj kompetenc in smo pripravljeni na naslednjo fazo podjetništva.

Priprava poslovnega načrta

Naslednji korak je, da pripravimo poslovni ali izvedbeni načrt. Najboljše je, da poslovni načrt pripravimo še s kom drugim, ki bi lahko bil del naše podjetniške zgodbe ter dopolnjuje naše šibkosti. Še enkrat, podjetništvo je timski šport. Skozi poslovni načrt preverimo, ali ima naša ideja res tako velik potencial, kot smo si predstavljali. Res je, da noben poslovni načrt ne preživi stika s trgom. Kljub temu pa vsaj nekoliko preverimo naše predpostavke, na podlagi katerih bomo gradili naš posel.

S čim manj sredstvi do prvih strank

Po pripravi poslovnega načrta pridemo do ključnega koraka. Takrat se začne pravo podjetništvo. Pomembno je, da s čim manj sredstvi čim hitreje pridemo do prvih strank. Šele prve stranke so tista prava potrditev, da smo na pravi poti. To je zagotovo daleč najtežji del podjetništva. Podjetnik se v takem trenutku sooči z resnico in, ker je ta pogosto boleča, se nekako izogiba temu koraku z neskončnim razvojem produkta, lahko z iskanjem investitorjev, ki jih sploh ne potrebuje, ali kako drugače. Pravi podjetniki premagajo tudi ta strah.

Če trg zagrabi naš produkt ali storitev (dokazana hipoteza vrednosti), je naslednja hipoteza, ki jo je potrebno dokazati, hipoteza rasti. Nekaj strank še ne pomeni, da bomo lahko iz tega zgradili tudi podjetje. Zato mora podjetnik oblikovati ustrezno strategijo, kako bo razširil in razvijal svoj posel predvsem z zelo omejenimi sredstvi, ki so mu na voljo. Ko podjetnik najde pot rasti, pa naj bo ta na mednarodnem ali domačem trgu, lahko govorimo o pravem začetku podjetniške poti. Ta proces lahko traja tudi mesece in veliko bolj smiselno je, da se temeljito pripravimo, preden odpremo podjetje, kot pa da se podamo z glavo skozi zid.

Včasih je potrebno odnehati

V primeru, da trg ni zainteresiran za našo rešitev, moramo biti psihološko pripravljeni na preobrat. To pomeni, da na podlagi informacij, ki smo jih dobili s trga, nadgradimo ali spremenimo našo poslovno idejo. Le-to moramo spreminjati toliko časa, dokler ne ponudimo na trgu prave vrednosti, za katero so kupci pripravljeni plačati, obenem pa imamo tudi ustrezen potencial rasti. Med preobrati se lahko zgodi celo, da nam kakšna ideja povsem propade. Takrat je bistveno, da ne izgubimo vztrajnosti. Pa četudi moramo začasno v službo ali začeti iskati priložnost povsem na drugem koncu.

Ko začnemo graditi podjetje in preidemo prve “porodne faze podjetja”, pridejo novi izzivi in skrbi. To so npr. poslovanje ustreznih kadrov, vodenje ljudi, organizacija procesov, hierarhije v podjetju in podobno. Z rastjo podjetja se učimo novih in novih stvari. V podjetništvu praktično ni možnosti, da bi zaspali na lovorikah. Šele po letih trdega dela in veliko premaganih izzivih ter s kančkom sreče lahko celo pridemo do vseh tistih nagrad, ki jih ponuja podjetništvo – svobode, finančne nagrade, naslovnic na revijah ipd. Vendar ima vsaka stvar svojo ceno, na nas pa je, da življenju dokažemo, ali si nekaj resnično dovolj močno želimo.

Vsak bi moral biti v življenju čim bolj podjeten, pa četudi je zaposlen. Priložnosti je danes izjemno veliko. Vedno moramo razmišljati, kaj znamo in lahko ponudimo svetu kot dodano vrednost – pa četudi samo v popoldanskem času. Prav tako bi moral vsak vsaj enkrat v življenju poskusiti s svojim podjetjem, četudi mu ne uspe – za dobro življenjsko izkušnjo. Tisti najbolj ambiciozni pa morajo biti dovolj vztrajni, pa četudi traja desetletja, dokler ne sestavijo svoje sanjske podjetniške zgodbe o uspehu. Vsak, ki je uspel, bo zagotovo potrdil, da ni lahko, vendar se splača.

Pogoste zmote o podjetništvu

Avtor prvega dela članka je Blaž Kos, za konec s strani Zavoda mladi podjetnik dodajamo še nekaj zmot o podjetništvu, ki so v našem podjetniškem okolju še precej močno prisotne.

“Investitorja lahko najdem na vsakem koraku.”

Realnost podjetništva je drugačna. Ob odprtju podjetja je precej težko priti do sredstev za poslovanje. Največkrat gre tu za sredstva, ki jih vložijo lastniki podjetja, hkrati pa tudi za posojila njihovih prijateljev, družinskih članov ter vseh tistih, ki so jih podjetniki uspeli prepričati, da je njihova ideja res izvrstna (štirje F-ji: Founders, Friends, Fools and Family).

Dejstvo je, da so to povečini edina sredstva, ki jih večina podjetnikov v začetku pridobi. Poslovni angeli, skladi tveganega kapitala, različne institucije za podporo podjetništva ter banke imajo precej finančnih sredstev. Vendar pa je pridobitev tovrstne investicije precej zapletena naloga – skladi tveganega kapitala ter poslovni angeli namreč niso dobrodelne ustanove. Svoja sredstva namenjajo zgolj projektom, ki bodo njihov vložek oplemenitila. Pričakovanja donosov so od 20 do 40 % letno, sankcije za neuspeh, ki je posledica neresnega dela podjetnika, pa so stroge.

“Podjetje brez težav dobi kredit.”

Pri sredstvih z razpisov različnih evropskih skladov ali slovenskih institucij za podporo podjetništva je podobno. Gre za (povečini) nepovratna sredstva, ki krijejo do 100 % investicije. Priprava dokumentacije pri kandidaturi na razpis je za podjetnika, ki se s tem sreča prvič, precej težko delo. Hkrati je potrebno za večino razpisov predložiti celoten finančni načrt investicije, v katerem je treba predvideti in upravičiti vse stroške. Finančnega načrta in vseh pogojev se mora podjetnik strogo držati, v primeru nespoštovanja določil iz razpisa pa je potrebno sredstva vrniti.

Pogosta ideja ob vstopu v podjetništvo je, da bo podjetnik pridobil kredit. Pridobitev bančnega kredita za podjetnika ni enostavno opravilo. Zanj je namreč potrebno banki podrobno predstaviti svojo poslovno idejo, kljub temu pa je možnost za pridobitev kredita še vedno majhna, saj so banke pri svojem delu velikokrat zelo konzervativne pri podpori podjetniških idej.

V podjetništvo vas lahko uvedejo znanci

Najzanesljivejša in hkrati najpogostejša je torej investicija s strani lastnikov podjetja, njihovih prijateljev, družinskih članov ter naivnežev (The Four F’s), ki so pripravljeni investirati v poslovno idejo. Skupni imenovalec vseh naštetih je čustvena vpletenost v podjetnikovo poslovno priložnost. To pomeni, da pri ravnanju s svojim denarjem niso najbolj objektivni.

Po drugi strani je morda ravno to razlog za investicijo v podjetje, saj omenjena skupina ljudi podjetnika pozna ter mu posledično zaupa, da je sposoben izpeljati zadane cilje. Kljub temu je potrebno biti pri sposojanju denarja od znancev pazljiv, zapleti pri poslovanju so namreč pogosti.

“Podjetnik ima prilagodljiv delovni čas, dela, ko želi.”

To je še eden izmed mitov, ki zaznamujejo podjetništvo. Čeprav je podjetnik načeloma res “sam svoj šef,” se je potrebno zavedati, da je, vsaj v začetku, sam odgovoren za vse vidike poslovanje podjetja. Delavnik je tako pogosto daljši od 8 ur dnevno, traja lahko tudi pozno v noč ali pa čez vikend. Nasprotno lahko pride tudi obdobje, ko dela enostavno ni oziroma, ko podjetnik opravlja le tekoče posle podjetja.

Potrebno je vedeti, da podjetništvo prinaša tudi določeno mero stresa. Podjetnik mora namreč sebi in svojim zaposlenim sam zagotoviti plačo. Dodaten razlog za stresno počutje pa je tudi ta, da za razliko od dela v običajni službi, podjetnik za poslovanje podjetja odgovarja z denarjem, ki ga je vložil. V nekaterih primerih pa za dolgove podjetja jamči celo z lastnim premoženjem (s.p.).