V juniju bo potekala še zadnja e-Simbioz@ pred poletnimi počitnicami (Vir: HubSpot.com)
Zaščita podjetniške ideje je ena prvih skrbi vsakega ustanovitelja, a pravo ne deluje tako, kot si mnogi predstavljajo: idej kot takih ne varuje. Varujejo se njihove konkretne izvedbe, od programske kode in logotipa do izuma in poslovne skrivnosti. Zaščita podjetniške ideje zato pomeni, da pravočasno izberete pravi instrument in da z idejo ravnate previdno, dokler je ne spremenite v nekaj, kar je mogoče zaščititi.
Zakaj zaščita podjetniške ideje ni enostavna
Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) v 9. členu izrecno določa, da avtorskopravno niso varovane ideje, načela in odkritja. Enako velja v praksi za večino drugih pravic: patent, model ali znamka varujejo določeno rešitev, videz ali znak, ne pa splošne zamisli, da bi na trgu nekaj ponudili.
Zaščita podjetniške ideje je zato vedno vprašanje stopnje razvoja. Dokler je ideja le v vaši glavi, jo lahko varujete predvsem z zaupnostjo. Ko dobi obliko (načrt, izdelek, ime, zasnova, programska koda), lahko zanjo uveljavite eno ali več pravic.
Katere pravice lahko zaščitijo vaš projekt
Zaščita podjetniške ideje običajno zahteva kombinacijo več pravic, zato si pri izbiri pomagajte s pregledom.
| Pravica | Kaj varuje | Kako nastane | Kako dolgo traja |
|---|---|---|---|
| Avtorska pravica (ZASP) | Izraz ideje: besedilo, fotografija, oblikovanje, programska koda | Samodejno s stvaritvijo dela (14. člen), brez vpisa | Avtorjevo življenje in 70 let po smrti (59. člen) |
| Znamka | Znak, ki loči vaše blago ali storitve od konkurence | Registracija pri Uradu RS za intelektualno lastnino (URS) | 10 let od vložitve prijave, nato podaljšanje |
| Model | Zunanji videz izdelka, ki je nov in ima individualni značaj | Registracija pri URS | Obdobja po 5 let, skupaj do 25 let |
| Patent | Tehnična rešitev, ki je nova, izumiteljsko napredna in industrijsko uporabna | Prijava in postopek pri URS (ali Evropskem patentnem uradu) | 20 let od vložitve (kratkotrajni patent 10 let) |
| Poslovna skrivnost (ZPosS) | Nerazkrito znanje in poslovne informacije | Brez registracije, če so izpolnjeni zakonski pogoji | Dokler so pogoji izpolnjeni |
Podatki o trajanju znamk, modelov in patentov so povzeti s spletnih strani gov.si (patenti), modeli in znamke. Pravno podlago za industrijsko lastnino predstavlja Zakon o industrijski lastnini (ZIL-1).
Poslovna skrivnost in sporazum o zaupnosti
V najzgodnejši fazi je najpomembnejši instrument zaupnost. Zakon o poslovni skrivnosti (ZPosS, Uradni list RS, št. 22/2019) določa, da poslovna skrivnost zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjujejo tri pogoje: so skrivnost, imajo tržno vrednost in je imetnik razumno ukrepal, da jih ohrani kot skrivnost (2. člen).
Domneva se, da ste razumno ukrepali, če ste informacijo pisno določili kot poslovno skrivnost in o tem seznanili vse osebe, ki pridejo v stik z njo, zlasti družbenike, zaposlene in člane organov. Celotno besedilo zakona je objavljeno v Uradnem listu.
Poslovna skrivnost brez pogodbe pa je krhka. Zato pred pogovorom z vlagatelji, razvijalci, oblikovalci ali morebitnimi partnerji podpišite sporazum o zaupnosti (NDA, angl. non-disclosure agreement). ZPosS izrecno šteje kršitev sporazuma o zaupnosti za protipravno uporabo ali razkritje poslovne skrivnosti (5. člen). V sporazumu določite:
- katere informacije so zaupne in za kateri namen jih sme prejemnik uporabljati;
- čas, v katerem zaupnost velja;
- kaj se zgodi ob kršitvi. Pogodbeno kazen lahko dogovorite le za nedenarne obveznosti, kot je zaupnost (247. člen Obligacijskega zakonika), ne pa za denarne obveznosti.
Pri izdelavi sporazuma se posvetujte s pravnikom, ker nepremišljeno ali preohlapno besedilo ne zaleže.
Avtorska pravica: kaj pridobite brez vpisa
Avtorska pravica pripada avtorju na podlagi same stvaritve dela (14. člen ZASP). Registracije ni, zato je ključno, da lahko dokažete, kdaj in kdo je delo ustvaril. Hranite osnutke, datirane datoteke in komunikacijo.
Pozorni bodite pri sodelavcih in zunanjih izvajalcih. Avtorska pravica pripada avtorju, torej tudi zunanjemu oblikovalcu, ki ustvari vaš logotip ali spletno stran (14. člen ZASP). Pri računalniškem programu, ki ga zaposleni ustvari pri izpolnjevanju obveznosti ali po navodilih delodajalca, ali ga ustvari avtor po avtorski pogodbi o naročilu, pa se šteje, da so materialne avtorske pravice izključno in neomejeno prenesene na delodajalca oziroma naročnika, če ni s pogodbo drugače določeno (112. člen ZASP). Pri drugih avtorskih delih iz delovnega razmerja se šteje, da so pravice izključno prenesene na delodajalca za deset let od dokončanja dela (101. člen ZASP). Pravice, ki jih potrebujete, zato izrecno uredite s pisno pogodbo, v kateri določite obseg, trajanje in območje prenosa. Natančne pogoje za vašo situacijo preverite pri pravniku.
Znamka: ime in logotip podjetja
Znamka je lahko katerikoli znak, ki ločuje blago ali storitve od konkurence: besede, osebna imena, podobe, črke, številke, barve, oblika izdelka ali embalaže, zvoki. Postopek poteka pri URS.
- Preverite starejše znamke. URS med postopkom po uradni dolžnosti ne preverja, ali obstaja enaka ali podobna starejša znamka, zato iskanje opravite sami še pred prijavo.
- Izberite razrede blaga in storitev po mednarodni nicejski klasifikaciji.
- Vložite prijavo elektronsko ali pisno, sami ali prek zastopnika. Obrazec in aktualne takse preverite na spletni strani URS, ker zneskov tukaj namenoma ne navajamo.
- Počakajte na objavo. Lastniki starejših znamk lahko ugovarjajo v treh mesecih od objave.
- Plačajte pristojbino za registracijo znamke (v treh mesecih od vročitve poziva urada), ko urad preveri pogoje in ugovor ni utemeljen. Pravica velja prvih 10 let od vložitve.
Če poslujete tudi v tujini, razmislite o znamki Evropske unije pri uradu EUIPO ali mednarodni prijavi po madridskem protokolu prek WIPO. Pogoje in stroške preverite pri teh organizacijah.
Patent in model: kdaj se splača
Pri tehničnih projektih je zaščita podjetniške ideje pogosto prav patent. Ta varuje tehnično rešitev, ki je nova, izumiteljsko napredna in industrijsko uporabna. Ključno je, da izuma pred prijavo ne razkrijete javno, saj lahko javno razkritje uniči novost. Pri modelu urad preveri formalne pogoje, novosti in individualnega značaja pa ne presoja; novosti in individualne narave pred registracijo ne preizkuša (96. člen ZIL-1).
Patent ali model se splača, kadar je izdelek ali tehnologija jedro vašega poslovnega modela. Vrednost take pravice lahko pomembno vpliva tudi na vrednotenje podjetja. Za patente so možne tudi evropska patentna prijava pri EPO in evropski patent z enotnim učinkom, ki ga omogoča enotni patentni sistem od 1. junija 2023.
Kaj preveri urad in kaj morate narediti sami
Urad RS za intelektualno lastnino pri vseh pravicah ne preveri enako veliko, zato je del zaščite vedno na vaši strani. Preglednica povzema bistvo po ZIL-1.
| Pravica | Kaj urad preveri | Kaj ostane vam |
|---|---|---|
| Znamka | absolutne razloge za zavrnitev (99. člen); pristojbino za registracijo plačate v treh mesecih od vročitve poziva urada (103. člen) | preverjanje starejših znamk pred prijavo; ugovor imetnika prejšnje znamke je mogoč v treh mesecih od objave prijave (101. člen) |
| Model | formalne pogoje; novosti in individualne narave pred registracijo ne preizkuša (96. člen) | presoja, ali je videz izdelka res nov |
| Patent | postopek po ZIL-1; računalniški programi se neposredno kot taki ne štejejo za izume (11. člen) | presoja nove in inventivne rešitve s patentnim zastopnikom |
| Avtorska pravica | nič, nastane s stvaritvijo dela | pisna pogodba o prenosu pravic z zunanjimi izvajalci |
Besedilo zakona je na spletni strani urada.
Praktični koraki: zaščita podjetniške ideje
- Zapišite idejo in jo konkretizirajte v poslovnem načrtu; datirajte različice.
- Pred vsakim pogovorom z zunanjimi osebami podpišite sporazum o zaupnosti.
- Razkrijte le toliko, kolikor je nujno potrebno; občutljivih podrobnosti ne objavljajte javno.
- Z zaposlenimi in zunanjimi izvajalci uredite pisna razmerja glede zaupnosti in avtorskih pravic.
- Ko je projekt dovolj razvit, registrirajte znamko, po potrebi model ali patent.
- Izberite pravno obliko podjetja, ki ustreza vašim načrtom, na primer družbo z omejeno odgovornostjo ali samostojnega podjetnika, in poskrbite, da pravice pripadajo podjetju, ne posamezniku.
Pozor pri objavi na platformah za množično financiranje, kjer je zaščita podjetniške ideje posebej občutljiva. Javna predstavitev je razkritje, po katerem je zaščita težja ali nemogoča, uveljavljanje pravic v tujini pa je praviloma zahtevnejše in dražje. Zato je boljše preprečevanje z zaupnostjo in pravočasno prijavo kot poznejše sodno uveljavljanje.
Pogosta vprašanja: zaščita podjetniške ideje
Ali lahko zaščitim samo idejo?
Ne. ZASP ideje, načela in odkritja izrecno izključuje iz avtorskopravnega varstva. Zaščitite lahko konkretno izvedbo: delo, znamko, videz izdelka, patentabilen izum ali poslovno skrivnost.
Ali moram avtorsko pravico registrirati?
Ne. Avtorska pravica nastane s samo stvaritvijo dela. Za dokazovanje vseeno hranite datirane osnutke.
Koliko stane registracija znamke?
Višino pristojbin določa vlada z uredbo (9. člen ZIL-1), zato se lahko spremenijo; aktualni cenik objavlja URS, preverite pa ga na spletni strani urada ali pri zastopniku.
Ali NDA res varuje idejo?
Varuje zaupnost informacij, ki jih razkrijete prejemniku. Če ga kršijo, imate pogodbeno podlago za zahtevke, čeprav je dokazovanje lahko zahtevno.
Ali lahko programsko kodo patentiram?
Računalniški programi se po 11. členu ZIL-1 neposredno kot taki ne štejejo za izume, zato jih ni mogoče patentirati. Programsko kodo varuje avtorska pravica, ki nastane s stvaritvijo dela, patent pa pride v poštev šele za tehnično rešitev, ki je nova, na inventivni ravni in industrijsko uporabljiva.
Kdo ima avtorske pravice na programu, ki ga napiše zaposleni ali zunanji izvajalec?
Če program ustvari delojemalec pri izpolnjevanju svojih obveznosti ali po navodilih delodajalca, ali ga ustvari avtor po avtorski pogodbi o naročilu, se šteje, da so materialne avtorske pravice izključno in neomejeno prenesene na delodajalca oziroma naročnika, če ni s pogodbo drugače določeno (112. člen ZASP). Zaradi tega v pogodbi vedno zapišite, kaj velja za vaš primer.
Kdo lahko ugovarja moji znamki in v kolikšnem času?
Imetnik prejšnje znamke lahko v treh mesecih od objave prijave znamke pri uradu vloži pisni ugovor, ki mora temeljiti na razlogih iz 44. člena ZIL-1 (101. člen). Urad sam po uradni dolžnosti preverja le absolutne razloge za zavrnitev (99. člen), zato starejše znamke preverite sami še pred prijavo.
Kaj preberete naprej
- Kako napisati poslovni načrt
- Vrednotenje podjetja
- Družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.)
- Osnove prodaje
Članek je splošne narave in ni pravni nasvet. Za zaščito konkretne ideje se posvetujte s pravnikom ali patentnim oziroma znamkovnim zastopnikom.
Avtorica izvirnega članka: Lena Šutanovac.
