Tiha družba (t.d.) – ukinjena!

Tiha družba (t.d.) – ukinjena!

Tiha družba (t.d.) – ukinjena!

Tiha družba ni družba v pravem pomenu beseda, saj nima lastnosti pravne osebe in ne nastopa samostojno v pravnem prometu. Tihi družbenik navzven ni znan, zato je še posebej primerna, kadar želi vlagatelj ostati anonimen.
Tiha družba (t.d.) – ukinjena!

Tiha družba (t.d.) – ukinjena!

Pomembno: tihe družbe (t.d.) v Sloveniji ni več. Ukinjena je bila z novelo ZGD-1G (Uradni list RS, št. 57/2012), ki je začela veljati 28. 7. 2012. Nove tihe družbe ni mogoče ustanoviti. Spodaj je pojasnilo, kaj je bila, kaj se je zgodilo z obstoječimi in katere alternative imate danes.

Tiha družba je bila oblika sodelovanja, v kateri je tihi družbenik z vložkom v podjetje druge osebe (nosilca tihe družbe) pridobil pravico do udeležbe pri njegovem dobičku. Ker je pogosto še vedno iskana, jo ohranjamo kot pojasnilo, da ne bi bralci ustanavljali nečesa, česar ni več.

Kaj je bila tiha družba

Tiha družba je bila urejena v ZGD-1 (členi 158 do 167) in že prej v Zakonu o gospodarskih družbah iz leta 1993. Njene značilnosti:

  • Ni bila pravna oseba. ZGD-1 je določal, da so vse družbe razen tihe družbe pravne osebe.
  • Nosilec tihe družbe je edini nastopal v pravnem prometu in je bil edini nosilec pravic in obveznosti.
  • Tihi družbenik je dal premoženjski vložek in imel pravico do deleža pri dobičku. Če višina ni bila dogovorjena, jo je določilo sodišče glede na vložena sredstva in druge okoliščine.
  • Izguba: tihi družbenik je pri izgubi odgovarjal največ do višine svojega vložka.
  • Pravice do informacij: imel je pravico do letnega poročila in vpogleda v poslovne knjige.
  • Firma: če je bilo ime tihega družbenika v firmi nosilca, je odgovarjal solidarno z nosilcem.

Kdaj in kako je bila tiha družba ukinjena

ZGD-1G je črtal poglavje o tihi družbi in jo odstranil s seznama oblik družb. Prehodna določba (24. člen ZGD-1G) je določila:

  • tiha družba, nastala po prejšnjih predpisih, je prenehala z dnem uveljavitve zakona (28. 7. 2012),
  • nosilec je moral v šestih mesecih obračunati s tihim družbenikom in mu izplačati vložek v denarju, razen če sta se dogovorila drugače,
  • za ravnanje v nasprotju s prehodno določbo so bile predpisane globe.

Katere možnosti imate danes

Možnost Kako deluje Odgovornost
Komanditna družba (k.d.) vlagatelj je komanditist, vpisan v register komanditist odgovarja le do vložka, komplementar neomejeno
d.o.o. z manjšinskim družbenikom vlagatelj postane družbenik z deležem v dobičku omejena na vložek
Posojilo (OZ, členi 569 do 578) vlagatelj posodi denar z obrestmi ali donosom, vezanim na dobiček odgovarja podjetje, vlagatelj je upnik
Civilna družba (OZ, členi 990 do 1002) skupno poslovanje na podlagi družbene pogodbe družbeniki odgovarjajo osebno

Najbližja zamenjava je običajno komanditna družba, pri kateri vlagatelj ne upravlja in ne odgovarja za dolgove, a je vpisan v register. Za samostojnega podjetnika, ki želi investitorja, je pogosto primernejše posojilo ali preoblikovanje v d.o.o.

Vpis vlagatelja z deležem v dobičku

Po 45.a členu ZGD-1 mora oseba, ki z premoženjskim vložkom v družbo, v kateri ni družbenik, pridobi pravico do deleža pri dobičku, to pravico vpisati v register. Prijavo vloži zastopnik družbe v 15 dneh, sicer je pravni posel ničen. Določba se po besedilu nanaša na družbe. Ali velja tudi za samostojnega podjetnika, ni potrjeno, zato pred sklenitvijo take pogodbe preverite pri odvetniku ali notarju.

Davčni vidik

Davčna obravnava dohodka vlagatelja je odvisna od izbrane oblike (dividenda, obresti, delež pri dobičku). Stopnje in pogoje preverite pri FURS ali davčnem svetovalcu, saj se pravila spreminjajo.

Pogosta vprašanja o tihi družbi

Ali lahko še ustanovim tiho družbo?

Ne. Tiha družba je od 28. 7. 2012 ukinjena. Pogodbe o tihi družbi, sklenjene pred tem, so prenehale.

Kaj je zamenjalo tiho družbo?

Zakon ni uvedel neposredne zamenjave. V praksi se uporabljajo komanditna družba, d.o.o. z več družbeniki, posojilne pogodbe in civilna družba.

Ali je tiha družba pravna oseba?

Ne, tiha družba po ZGD-1 ni bila pravna oseba. Nosilec je poslove sklepal samostojno.

Kje najdem več o drugih oblikah podjetij?

V razdelku Katero obliko podjetja izbrati: samostojni podjetnik, d.o.o., d.n.o. in k.d.

Članek je splošen pregled in ni pravni ali davčni nasvet. Pred sklenitvijo pogodbe z investitorjem se posvetujte z odvetnikom.

Druge pravne oblike: raziščite alternative

VIRI:

  • Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Ur.l.RS št. 42/2006, s spremembami in dopolnitvami;

  • Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Ur.l.RS št. 117/06, s spremembami in dopolnitvami;

  • Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Ur.l.RS št. 117/2006, s spremembami in dopolnitvami

  • Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2), Ur.l.RS št. 117/2006, s spremembami in dopolnitvami

OPOMBE:

1 Od 1.1.2013 dalje bo znašala davčna stopnja 25%.

Ta članek je bil pripravljen na podlagi zakonodaje ter sodne in upravne prakse, veljavne v času priprave besedila. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje, sodne ali upravne prakse avtor in Zavod mladi podjetnik ne odgovarjata za ažurnost oziroma uskladitev besedila s kasnejšimi spremembami.

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Ustanovitev podjetja in registracija podjetja (SPOT točka)

Ustanovitev podjetja in registracija podjetja (SPOT točka)

Ustanovitev podjetja se začne z izbiro oblike podjetja. Ob registraciji podjetja se je najprej potrebno odločiti za obliko podjetja. Najpogostejša je odločitev za samostojnega podjetnika (s.p.), predvsem popoldanskega s.p. Sledi odprtje družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.). Po pridobitvi vseh informacij sledi registracija podjetja na SPOT točki. Več >


Delna oprostitev plačila prispevkov ob odprtju prvega s.p.

Delna oprostitev plačila prispevkov ob odprtju prvega s.p.

Ob 1. vpisu v poslovni register je mogoče uveljavljati delno oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za odprtje s.p. Kakšna je delna oprostitev v praksi, si lahko preberete v spodnjem prispevku. Več >

Ustanovitev podjetja v Avstriji

Ustanovitev podjetja v Avstriji

Za razliko od Hrvaške, kjer ustanovitev podjetja ne predstavlja posebno hude finančne obremenitve, je lahko ustanovitev podjetja v naši severni sosedi finančno kar zahteven zalogaj – še posebej če govorimo o najbolj razširjeni statusni obliki: GmbH (družbi z omejeno odgovornostjo). Več >

Krajši delovni čas zaradi starševstva

Krajši delovni čas zaradi starševstva

Pravica do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva v kombinaciji z delno oprostitvijo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ob odprtju novega podjetja, privede do znižanja prispevkov v prvem letu na mesečno obveznost v višini manj kot 150 evrov. Več >

Sistem HACCP v trgovini in gostinstvu

Sistem HACCP v trgovini in gostinstvu

Živilska zakonodaja, opredeljena z evropskimi akti in nacionalnimi predpisi, je namenjena temu, da zagotavlja visoko raven kvalitete živil in posledično zmanjša oziroma izniči tveganja nevarnosti za človekovo zdravje. Več >

Registracija dejavnosti s posebnimi pogoji

Registracija dejavnosti s posebnimi pogoji

Vsako podjetje si mora ob ustanovitvi izbrati dejavnost po standardni klasifikaciji dejavnosti 2008 (SKD), ki jo namerava opravljati. Medtem, ko za samo ustanovitev podjetja ni predpisanih posebnih pogojev, pa le-ti obstajajo za nekatere dejavnosti. Več >

Oznake:,
© 2007-2026 Zavod mladi podjetnik, so.p. - Vse pravice pridržane |  Piškotki | Zemljevid strani