Razlike med društvom in zavodom (Vir slike: pixabay.com)
Društvo ali zavod: obe obliki sta nepridobitni, razlikujeta pa se po ustanoviteljih, odgovornosti, registraciji in pravilih o presežku.
Pogosto se zgodi, da v pogovornem jeziku zamešamo izraza društvo ali zavod. Včasih rečemo po občutku, morda ne poznamo uradnega imena, ali pa se razlika ne zdi bistvena, sploh zato, ker ju poznamo pod različnimi izrazi.
Društva so lahko poimenovana tudi kot klubi, združenja ali družine (npr. Nogometni klub Kranjska Gora, Združenje ljubiteljev labradorjev ali lovska družina Ribnica), zavode pa poznamo pod nazivi, kot so inštitut ali akademija (npr. Institut Jožef Stefan).
Splošno gledano gre za organizacijski obliki, ki služita opravljanju nepridobitne dejavnosti, vendar je za ustanovitelje ključno, da poznajo številne razlike, ki so pomembne pri ustanavljanju in opravljanju dejavnosti v sklopu zavoda ali društva.
Društvo
Pri odločitvi društvo ali zavod je društvo prva možnost za člane s skupnim ciljem.
Društvo je vrsta organizacijske oblike, ki se ustanovi z namenom druženja ljudi s skupnimi interesi. Primarno opravljajo nepridobitno dejavnost, pod zakonsko določenimi pogoji pa lahko opravljajo tudi pridobitno dejavnost. Bistveno je, da lahko pridobitna dejavnost služi le kot dopolnilna nepridobitni dejavnosti.
Primer: kulturno društvo organizira lutkovno predstavo za otroke, za katero prodaja karte in nudi prigrizke ter pijačo na predstavi. To predstavlja pridobitno dejavnost, ki društvu omogoča nakup lutk in najem prostora, ni pa namenjena pridobivanju in deljenju dobička.
Vse o društvu preberite v članku z naslovom Društvo
Pridobitna dejavnost torej ne sme biti primarna ali izključna dejavnost društva, saj namen društva ni pridobivanje dobička. Morebiten dobiček se zato ne deli med člane društva, ampak se porabi za opravljanje nepridobitne dejavnosti, zaradi katere je društvo ustanovljeno.
Zavod
Pri odločitvi društvo ali zavod je zavod primernejši za organizirano dejavnost, ki jo vodi ustanovitelj.
Zasebni zavodi so organizacije, ki jih ustanovijo domače ali tuje fizične ali pravne osebe za opravljanje dejavnosti s področja vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva in podobnih področij, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička. Kot društva, tudi zavodi načeloma opravljajo nepridobitno dejavnost, vendar je ureditev drugačna kot pri društvih. Zakon o zavodih določa, da lahko zavod opravlja tudi gospodarsko oziroma pridobitno dejavnost, dokler je ta v sklopu dejavnosti, za opravljanje katere je bil zavod ustanovljen.
Pri odločanju med eno in drugo obliko, je bistveno upoštevati namen ustanovitve, ki je pri društvih predvsem druženje, pri zavodih pa opravljanje dejavnosti s posebnega področja. Poleg tega je vredno premisliti o naravi dejavnosti, saj oblika zasebnega zavoda dopušča širše možnosti za opravljanje gospodarskih dejavnosti.
Društvo ali zavod: kaj dovoljuje ZDru-1 pri pridobitni dejavnosti
Društvo pridobitno dejavnost sme opravljati, vendar le kot dopolnilo. Zakon o društvih postavlja jasne meje, ki jih je smiselno zapisati že v temeljni akt.
| Pogoj | Kaj to pomeni v praksi |
|---|---|
| Določena v temeljnem aktu | Pridobitne dejavnosti, ki jih nameravate opravljati, navedete v statutu |
| Povezana z namenom in cilji | Prispevati mora k uresničevanju namena društva, ne le prinašati denar |
| Dopolnilna nepridobitni dejavnosti | Skupaj z nepridobitno dejavnostjo sestavlja storitev ali bolje izkorišča osnovna sredstva društva |
| V obsegu, potrebnem za namen društva | Presežek prihodkov nad odhodki porabite za nepridobitno dejavnost |
| Ločeno evidentirana | Podatke o pridobitni dejavnosti vodite in izkazujete ločeno |
Društvo, katerega namen je ustvarjanje dobička ali ki opravlja izključno pridobitno dejavnost, ni dovoljeno. Za doseganje svojih ciljev lahko društvo ustanovi tudi gospodarsko družbo ali poveri pridobitno dejavnost drugim na podlagi zakupne ali podobne pogodbe.
Razlike med društvom in zavodom
Društvo ali zavod? Spodnja primerjava pokaže ključne razlike.
| Društvo | Zavod | |
| Ime | društvo, klub, združenje, družina | zavod, inštitut, akademija |
| Število ustanoviteljev | najmanj tri fizične ali pravne osebe | lahko samo ena fizična ali pravna oseba |
| Ustanovni kapital | ni zahtevan | najnižji znesek ni predpisan, zagotoviti pa je treba sredstva za ustanovitev in začetek dela zavoda |
| Stroški ustanovitve | brezplačno | stroški overitve petih podpisov na UE = 6,75 EUR |
| Registerski organ | krajevno pristojna upravna enota | krajevno pristojen sodni register |
| Opravljanje pridobitne dejavnosti | Pridobitna dejavnost mora biti določena v temeljnem aktu, povezana z namenom društva in dopolnilna nepridobitni dejavnosti | Pridobitna dejavnost se lahko opravlja le v sklopu registrirane dejavnosti |
| Odgovornost za poslovanje | društvo z vsem svojim premoženjem; odgovorne osebe solidarno le, če so premoženje društva zmanjšale v svojo ali tujo korist | zavod s svojim premoženjem; odgovornost ustanovitelja za obveznosti zavoda določi akt o ustanovitvi (običajno se zapiše, da ustanovitelj ne odgovarja) |
| Delitev dobička | delitev dobička med člane društva je prepovedana | delitev dobička med ustanovitelje je dovoljena, vendar samo, če ustanovitveni akt to izrecno določa |
| Kaj se zgodi s presežkom sredstev ob zaprtju? | presežek sredstev je potrebno prenesti na drugo nepridobitno pravno osebo s podobnimi cilji, sicer presežek pripada lokalni skupnosti | presežek sredstev se lahko razdeli med ustanovitelje |
| Objava letnih poročil | letno poročilo se odda AJPES do 31. marca (če ga revidira revizor, do 31. avgusta) | letno poročilo je treba vsako leto oddati AJPES (rok preverite pri AJPES) |
Ustanovitev društva in zavoda
Pri izbiri med društvom ali zavodom se postopek ustanovitve bistveno razlikuje.
a.) Ustanovitev društva
Društvo lahko ustanovijo najmanj tri fizične ali pravne osebe. V postopku ustanavljanja se skliče ustanovni zbor, na katerem se sprejme temeljni akt društva, to je statut. Na ustanovnem zboru se lahko določi tudi zakonitega zastopnika društva oziroma predsednika, ter druge organe. Bistven korak pri ustanovitvi društva je registracija pri upravni enoti, na območju katere je sedež društva; o pritožbah odloča ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
Društva delujejo na podlagi članstva, zato je ključno, da so pri ustanovitvi društva v statutu natančno določeni kriteriji za pridobitev članstva. Postopek pridobitve, predvsem pa zavrnitve članstva, mora biti namreč izpeljan po zakoniti, predvideni poti, sicer lahko predstavlja kršitev temeljne človekove pravice do združevanja.
Preberite vse informacije o tem, kako poteka ustanovitev društva.
b.) Ustanovitev zavoda
Zavod lahko ustanovi fizična ali pravna oseba, pri tem pa ni pomembno število ustanovnih strank. Ustanovitelj sprejme akt o ustanovitvi zavoda (če jih je več, svoje odnose uredijo s pogodbo), nato imenuje vršilca dolžnosti poslovodnega organa. Zavod pridobi pravno sposobnost z vpisom akta o ustanovitvi v sodni register. Zavod lahko opravlja eno ali več dejavnosti in sklepa pogodbe samo v okviru dejavnosti, vpisane v sodni register.
Ustanovitev zavoda se zaključi z vpisom v sodni register. Podpise na ustanovitvenih dokumentih je potrebno overiti. Overitev podpisov je možna na upravni enoti ali pri notarju, ki za ustanovitelje poleg overitve pripravi tudi celotno ustanovitveno dokumentacijo. Zavoda namreč ni mogoče ustanoviti brezplačno prek portala SPOT, kot je to mogoče pri s.p. in preprostih d.o.o.: postopek poteka pri notarju ali s samostojno vložitvijo na registrsko sodišče.
Dokumenti, potrebni za ustanovitev zavoda:
1. Predlog za vpis subjekta v sodni register (predpisani obrazci UST 0,1,2,3); v sklopu slednjega nujno:
– predlog o določitvi poslovnega naslova,
– predlog za določitev glavne dejavnosti
2. Akt o ustanovitvi zavoda (nujna overitev podpisov ustanoviteljev)
3. Sklep o imenovanju direktorja (nujna overitev podpisov ustanoviteljev)
4. Soglasje direktorja z imenovanjem (nujna overitev podpisa bodočega direktorja)
5. Izjava direktorja, da ne obstajajo okoliščine, ki bi nasprotovale njegovemu imenovanju (nujna overitev podpisa bodočega direktorja)
6. Izjava lastnika objekta o dovolitvi poslovanja oz. izjava poslovodstva o lastništvu objekta, kjer bo poslovni naslov (nujna overitev podpisa lastnika objekta)
7. Potrdilo banke o odprtju začasnega depozitnega računa in položitvi ustanovnega kapitala
Preberite vse informacije o tem, kako poteka ustanovitev zavoda.
Naš pravni oddelek vam pomaga pri ureditvi celotne dokumentacije tako za zavod kot društvo. Kontaktirajte nas na info@mp.si ali 030 708 807 za več informacij.
Obdavčitev
Tudi davčno se društvo ali zavod obravnavata drugače.
a.) Obdavčitev društva
Pri davku od dohodkov pravnih oseb se prihodki in stroški nepridobitne dejavnosti izvzamejo iz davčne osnove, od pridobitne dejavnosti pa društvo plača davek po splošnih pravilih.
b.) Obdavčitev zavoda
Podobno kot velja za društva, velja tudi za zavode. V kolikor je bil dobiček ustvarjen z opravljanjem nepridobitne dejavnosti, ni obdavčen, sicer pa je obdavčen kot druge pravne osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost. Dobiček se torej razdeli glede na naravo dejavnosti, t.j pridobitne in nepridobitne, obdavči pa se zgolj dobiček, ki je bil pridobljen z opravljanjem pridobitne dejavnosti, po stopnji 22 % (za davčna leta 2024 do 2028).
Prenehanje društva in zavoda
Društvo ali zavod lahko preneha na več načinov.
a.) Prenehanje društva
Društvo preneha po volji članov, ki sprejmejo sklep o prenehanju društva, ki ga najkasneje v 30 dneh predložijo na UE skupaj z zahtevo za izbris iz registra društev. Lahko se pripoji ali spoji z drugim društvom, preneha pa tudi v primeru sodne odločbe o prepovedi delovanja, stečaja ali kadar tako narekuje zakon.
b.) Prenehanje zavoda
Zakon o zavodih našteva različne načine prenehanja zavoda. V primeru prostovoljnega prenehanja ustanovitelji zavoda sprejmejo akt o prenehanju zavoda, če prenehajo potrebe oziroma pogoji za opravljanje dejavnosti, za katere je bil zavod ustanovljen. V tem primeru je potrebno določiti likvidacijskega upravitelja in določiti minimalni rok za prijavo terjatev (minimalni zakonski rok je 30 dni).
Zavod preneha tudi v primeru pravnomočne sodne odločbe o ničnosti vpisa v register, če mu je izrečen ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti, če se organizira kot podjetje, če se pripoji ali spoji z drugim zavodom ali v primeru postopka likvidacije. Zavod preneha na podlagi stečaja, če ustanovitelj ni odgovoren za obveznosti zavoda.
VIRI:
- Zakon o društvih
- Zakon o zavodih
- Pravilnik o opravljanju pridobitne in nepridobitne dejavnosti
- www.mnz.gov.si
- Zakon o davku na dohodke pravnih oseb
Kdaj izbrati društvo in kdaj zavod?
Odločitev, ali je primernejše društvo ali zavod, je odvisna od tega, kdo bo ustanovitelj in ali boste zaposlovali.
- Društvo izberite, če se želijo združiti vsaj tri osebe s skupnim interesom (šport, kultura, hobiji, stanovske organizacije). Društvo upravljajo člani na občnem zboru, članarina je običajen vir financiranja, presežka pa ni dovoljeno deliti med člane.
- Zavod izberite, če želite opravljati nepridobitno dejavnost na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva ali podobno, brez članstva in z direktorjem kot poslovodnim organom. Zavod lahko ustanovi tudi ena oseba, ustanovitelji pa praviloma ne odgovarjajo za obveznosti zavoda, če je tako zapisano v aktu o ustanovitvi.
- Če želite ustvarjati dobiček in ga deliti, nobena od obeh oblik ni primerna. Takrat razmislite o s.p. ali d.o.o.
Skupne obveznosti društva in zavoda
Ne glede na to, ali izberete društvo ali zavod, veljajo naslednje skupne obveznosti.
- Register dejanskih lastnikov: društvo in zavod se morata v 8 dneh po vpisu v Poslovni register vpisati v register dejanskih lastnikov pri AJPES, enako velja za vsako spremembo. Za kršitve so predpisane visoke globe.
- Letno poročilo: oddati ga je treba na AJPES vsako leto, tudi če dejavnosti ni bilo.
- DDV: zavezanec postanete, ko promet v koledarskem letu preseže 60.000 evrov (če preseže 66.000 evrov, takoj).
- Nevladna organizacija v javnem interesu: status po Zakonu o nevladnih organizacijah (ZNOrg) podeli pristojno ministrstvo, pogoji pa vključujejo med drugim vsaj dveletno delovanje. Samo organizacije s tem statusom lahko prejemajo del dohodnine, ki jo zavezanci namenijo za donacije (do 1 %).
Uradni vir: SPOT – portal za poslovne subjekte.
Pogosta vprašanja
Društvo ali zavod: kaj je bolje za začetek?
Društvo je primerno za združevanje članov z istim ciljem, zavod za dejavnost, ki jo vodi ustanovitelj ali ustanovitelji brez članstva. Končna odločitev je odvisna od cilja in načina financiranja.
Ali lahko društvo ali zavod ustvarja dobiček?
Pridobitno dejavnost lahko opravlja, vendar mora biti dopolnilna nepridobitni dejavnosti in vpisana v temeljni akt oziroma akt o ustanovitvi. Presežek mora organizacija porabiti za svoj namen. Pri društvu je delitev presežka med člane prepovedana, pri zavodu pa način razpolaganja s presežkom določi akt o ustanovitvi.
Kdo ustanovi zavod in koliko oseb je potrebnih?
Zavod lahko ustanovi ena ali več fizičnih ali pravnih oseb. Društvo potrebuje najmanj tri ustanovitelje.
Ali moram plačati davek od dohodkov pravnih oseb?
Od nepridobitne dejavnosti ne, od pridobitne dejavnosti pa da. Stopnja je za davčna leta 2024 do 2028 22 %.
Kje se registrira društvo in kje zavod?
Društvo se registrira na upravni enoti po sedežu, zavod pa se vpiše v sodni register prek notarja ali z vložitvijo na registrsko sodišče.
Koliko oseb potrebujem za ustanovitev društva in kje ga registriram?
Društvo lahko ustanovijo najmanj tri poslovno sposobne fizične ali pravne osebe. Na ustanovnem zboru sprejmejo sklep o ustanovitvi in temeljni akt ter izvolijo zastopnika, registracijo pa vložijo pri upravni enoti, na območju katere je sedež društva.
Ali lahko društvo ustanovi gospodarsko družbo?
Da. Za doseganje svojega namena in ciljev lahko društvo ustanovi gospodarsko družbo ali pridobitno dejavnost zaupa drugim na podlagi zakupne ali sorodne pogodbe. Sama pridobitna dejavnost pa društva ne sme postati glavni namen.
Do kdaj mora društvo oddati letno poročilo?
Letno poročilo za preteklo leto društvo odda AJPES do 31. marca. Če računovodske izkaze revidira revizor, je rok 31. avgusta, poročilu pa je treba priložiti tudi revizorjevo oceno.
Viri
Viri za odločitev društvo ali zavod:
- Zakon o društvih (ZDru-1), Ur.l. RS, št. 64/11 – UPB, 21/18;
- Zakon o zavodih (ZZ), Ur.l. RS, št. 12/91, s spremembami in dopolnitvami;
- Zakon o nevladnih organizacijah (ZNOrg), Ur.l. RS, št. 21/18;
- Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) in ZORZFS, Ur.l. RS, št. 131/23;
- Portal SPOT.
