Društvo ali zavod?

Pogosto se zgodi, da v pogovornem jeziku zamešamo izraza društvo ali zavod. Včasih rečemo po občutku, morda ne poznamo uradnega imena, ali pa se razlika ne zdi bistvena, sploh zato, ker ju poznamo pod različnimi izrazi.

Društva so lahko poimenovana tudi kot klubi, združenja ali družine (npr. Nogometni klub Kranjska Gora, Združenje ljubiteljev labradorjev ali lovska družina Ribnica), zavode pa poznamo pod nazivi inštitut, akademija, sindikat, zbornica in drugi (npr. Inštitut Jožef Štefan ipd).

Splošno gledano gre za organizacijski obliki, ki služita opravljanju nepridobitne dejavnosti, vendar je za ustanovitelje ključno, da poznajo številne razlike, ki so pomembne pri ustanavljanju in opravljanju dejavnosti v sklopu zavoda ali društva.

Društvo

Društvo je vrsta organizacijske oblike, ki se ustanovi z namenom druženja ljudi s skupnimi interesi. Primarno opravljajo nepridobitno dejavnost, pod zakonsko določenimi pogoji pa lahko opravljajo tudi pridobitno dejavnost. Bistveno je, da lahko pridobitna dejavnost služi le kot dopolnilna nepridobitni dejavnosti.

Primer: kulturno društvo organizira lutkovno predstavo za otroke, za katero prodaja karte in nudi prigrizke ter pijačo na predstavi. To predstavlja pridobitno dejavnost, ki društvu omogoča nakup lutk in najem prostora, ni pa namenjena pridobivanju in deljenju dobička.

Vse o društvu preberite v članku z naslovom Društvo

Pridobitna dejavnost torej ne sme biti primarna ali izključna dejavnost društva, saj namen društva ni pridobivanje dobička. Morebiten dobiček se zato ne deli med člane društva, ampak se porabi za opravljanje nepridobitne dejavnosti, zaradi katere je društvo ustanovljeno.

Zavod

Zasebni zavodi so družbe, ki opravljajo dejavnosti s področja kulture, športa, zdravstva, socialne in druge dejavnosti. Kot društva, tudi zavodi načeloma opravljajo nepridobitno dejavnost, vendar je ureditev drugačna kot pri društvih. Zakon o zavodih določa, da lahko zavod opravlja tudi gospodarsko oziroma pridobitno dejavnost, dokler je ta v sklopu dejavnosti, za opravljanje katere je bil zavod ustanovljen.

Pri odločanju med eno in drugo obliko, je bistveno upoštevati namen ustanovitve, ki je pri društvih predvsem druženje, pri zavodih pa opravljanje dejavnosti s posebnega področja. Poleg tega je vredno premisliti o naravi dejavnosti, saj oblika zasebnega zavoda dopušča širše možnosti za opravljanje gospodarskih dejavnosti.

Razlike med društvom in zavodom

Ustanovitev društva in zavoda

a.) Ustanovitev društva

Društvo lahko ustanovijo najmanj tri fizične ali pravne osebe. V postopku ustanavljanja se skliče ustanovni zbor, na katerem se sprejme temeljni akt društva, to je statut. Na ustanovnem zboru se lahko določi tudi zakonitega zastopnika društva oziroma predsednika, ter druge organe. Bistven korak pri ustanovitvi društva je vpis v register društev, ki se opravi na Upravni enoti, obravnava pa jo Ministrstvo za notranje zadeve.

Društva delujejo na podlagi članstva, zato je ključno, da so pri ustanovitvi društva v statutu natančno določeni kriteriji za pridobitev članstva. Postopek pridobitve, predvsem pa zavrnitve članstva, mora biti namreč izpeljan po zakoniti, predvideni poti, sicer lahko predstavlja kršitev temeljne človekove pravice do združevanja.

Preberite vse informacije o tem, kako poteka ustanovitev društva.

b.) Ustanovitev zavoda

Zavod lahko ustanovi fizična ali pravna oseba, pri tem pa ni pomembno število ustanovnih strank. Ustanovitelji sprejmejo pogodbo o ustanovitvi in sklep o imenovanju direktorja, ki bo zakoniti zastopnik družbe. Bistveno pri ustanovitvi zavoda je to, da se lahko ustanovi le za kataloško določeno število dejavnosti.

Ustanovitev zavoda se zaključi z vpisom v sodni register. Podpise na ustanovitvenih dokumentih je potrebno overiti. Overitev podpisov je možna na upravni enoti (taksa za overitev posameznega podpisa znaša 1,35 EUR) ali pri notarju, ki za ustanovitelje poleg overitve pripravi tudi celotno ustanovitveno dokumentacijo. Zavoda namreč ni mogoče ustanoviti v sklopu sistema eVem, ki omogoča ustanavljanje nekaterih drugih gospodarskih družb.

Dokumenti, potrebni za ustanovitev zavoda:

1. Predlog za vpis subjekta v sodni register (predpisani obrazci UST 0,1,2,3); v sklopu slednjega nujno:

– predlog o določitvi poslovnega naslova,

– predlog za določitev glavne dejavnosti

2. Akt o ustanovitvi zavoda (nujna overitev podpisov ustanoviteljev)

3. Sklep o imenovanju direktorja (nujna overitev podpisov ustanoviteljev)

4. Soglasje direktorja z imenovanjem (nujna overitev podpisa bodočega direktorja)

5. Izjava direktorja, da ne obstajajo okoliščine, ki bi nasprotovale njegovemu imenovanju (nujna overitev podpisa bodočega direktorja)

6. Izjava lastnika objekta o dovolitvi poslovanja oz. izjava poslovodstva o lastništvu objekta, kjer bo poslovni naslov (nujna overitev podpisa lastnika objekta)

7. Potrdilo banke o odprtju začasnega depozitnega računa in položitvi ustanovnega kapitala

Preberite vse informacije o tem, kako poteka ustanovitev zavoda.

Naš pravni oddelek vam pomaga pri ureditvi celotne dokumentacije tako za zavod kot društvo. Kontaktirajte nas na info@mp.si ali 030 708 807 za več informacij.

Obdavčitev

a.) Obdavčitev društva

Društva, ki se ukvarjajo izključno z nepridobitno dejavnostjo, so oproščena plačila davka. Društva, ki poleg nepridobitne dejavnosti opravljajo še pridobitno dejavnost, pa so obdavčena kot druge gospodarske družbe.

b.) Obdavčitev zavoda

Podobno kot velja za društva, velja tudi za zavode. V kolikor je bil dobiček ustvarjen z opravljanjem nepridobitne dejavnosti, ni obdavčen, sicer pa je obdavčen kot druge pravne osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost. Dobiček se torej razdeli glede na naravo dejavnosti, t.j pridobitne in nepridobitne, obdavči pa se zgolj dobiček, ki je bil pridobljen z opravljanjem pridobitne dejavnosti, po 17-odstotni davčni stopnji.

Prenehanje društva in zavoda

a.) Prenehanje društva

Društvo preneha po volji članov, ki sprejmejo sklep o prenehanju društva, ki ga najkasneje v 30 dneh predložijo na UE skupaj z zahtevo za izbris iz registra društev. Lahko se pripoji ali spoji z drugim društvom, preneha pa tudi v primeru sodne odločbe o prepovedi delovanja, stečaja ali kadar tako narekuje zakon.

b.) Prenehanje zavoda

Zakon o zavodih našteva različne načine prenehanja zavoda. V primeru prostovoljnega prenehanja ustanovitelji zavoda sprejmejo akt o prenehanju zavoda, če prenehajo potrebe oziroma pogoji za opravljanje dejavnosti, za katere je bil zavod ustanovljen. V tem primeru je potrebno določiti likvidacijskega upravitelja in določiti minimalni rok za prijavo terjatev (minimalni zakonski rok je 30 dni).

Zavod preneha tudi v primeru pravnomočne sodne odločbe o ničnosti vpisa v register, če mu je izrečen ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti, če se organizira kot podjetje, če se pripoji ali spoji z drugim zavodom ali v primeru postopka likvidacije. Zavod preneha na podlagi stečaja, če ustanovitelj ni odgovoren za obveznosti zavoda.

VIRI:

• Zakon o društvih
• Zakon o zavodih
• Pravilnik o opravljanju pridobitne in nepridobitne dejavnosti
• www.mnz.gov.si
• Zakon o davku na dohodke pravnih oseb