Načini zaprtja d.o.o.

Obstaja omejeno število načinov, na katere je možno zapreti d.o.o., in sicer redna ali prisilna likvidacija, prenehanje po skrajšanem postopku, izbris in stečaj. V prispevku so omenjeni postopki predstavljeni s postopkovno-formalnega in stroškovnega vidika.
Načini zaprtja d.o.o.

Kako zapreti d.o.o.? (Vir slike: Pixabay.com)

Sprva čisto na kratko o razlikah posameznih načinov zaprtja. Namen likvidacijskega postopka je razdeliti premoženje družbe in izbrisati družbo iz sodnega registra družb. Stečajni postopek pride v poštev pri dolžniku, ki je nelikviden in dolgoročno plačilno nesposoben, torej prezadolžen. Prenehanje družbe po skrajšanem postopku pa je način, po katerem lahko zaprejo d.o.o. le tisti, ki imajo urejene vse obveznosti podjetja in razmerja z zaposlenimi.

Likvidacija kot redni način zaprtja d.o.o.

Sprejetje sklepa in vodenje postopka – v rokah skupščine ali sodišča? Odvisno od razloga prenehanja.

V primeru pretečenega časa, za katerega je bila družba ustanovljena in primeru, da tako sklenejo družbeniki z določeno večino, bo sklep o likvidaciji sprejela skupščina (sprejeti ga mora najpozneje v 30 dneh po preteku v družbeni pogodbi določenega časa) in izvedla postopek za svojo likvidacijo, medtem ko bo v primeru več kot šest mesecev nedelujočega poslovodstva, ugotovljene ničnosti in ugoditvi tožbi zahtevajočega družbenika sodišče tisto, ki bo izdalo tak sklep in izvedlo postopek likvidacije.

Prisilna likvidacija

V primeru šest mesecev nedelujočega poslovodstva lahko vložijo pri sodišču predlog za prisilno likvidacijo družbe upnik ali družbeniki, kateri predstavljajo vsaj eno desetino osnovnega kapitala, sicer pa sodišče izvede postopek likvidacije po uradni dolžnosti, pri čemer se stroški likvidacije pokrijejo iz premoženja družbe, če pa to ne zadostuje, tudi iz premoženja ustanoviteljev. V primeru prenehanja na podlagi sodne odločbe lahko upnik ali vsak družbenik vloži pri sodišču predlog za prisilno likvidacijo, sodišče pa sprejme sklep o likvidaciji, če družbeniki ne zagotovijo osnovnega kapitala v višini zakonskega minimuma v roku, ki ga določi sodišče (kateri pa ne sme biti krajši od treh mesecev).

Najpogostejši način zaprtja d.o.o. je redna likvidacija

Organ, ki sprejme sklep o likvidaciji (torej bodisi skupščina bodisi sodišče), pošlje sklep registrskemu organu, da vpiše začetek likvidacije v register, vpisu pa sledi postopek likvidacije. Po tem vpisu mora družba v svoji firmi uporabljati pristavek “v likvidaciji”. Likvidacijo sicer opravi en ali več likvidacijskih upraviteljev, kateri so ponavadi kar člani poslovodstva, lahko pa se za to vlogo izbere tudi pravno osebo (likvidacijsko podjetje) kot je na drugi strani možno tudi, da iz utemeljenih razlogov na predlog upravičenca imenuje likvidacijskega upravitelja sodišče.

Vse o d.o.o. najdete v članku Družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.)

Vloga likvidacijskega upravitelja (naloge): 

Likvidacijski upravitelj, katerega sicer lahko organ, ki ga je imenoval, kadarkoli in brez obrazložitve razreši, je pooblaščen, da zastopa in predstavlja družbo, sestavi začetno likvidacijsko bilanco, konča začete posle, poplača terjatve upnikom, objavi poziv upnikom, naj mu prijavijo svoje terjatve (rok, dan na voljo tem, ne sme biti krajši od 30 dni od objave), izterja terjatve družbe, unovči likvidacijsko maso (če je to potrebno za poplačilo upnikov), pripravi predlog poročila o poteku likvidacijskega postopka in razdelitvi premoženja, predlaga izbris družbe iz registra in opravlja druge naloge v zvezi z likvidacijo.

Nadalje je upravičen nadaljevati dejavnost s sklepanjem novih poslov le s soglasjem organa, ki je sprejel sklep o likvidaciji.

Če na podlagi prijavljenih terjatev ugotovi, da premoženje družbe ne zadošča za poplačilo vseh terjatev upnikov v celoti z zakonskimi obrestmi, mora nemudoma ustaviti postopek likvidacije in dati predlog za začetek stečajnega postopka. Po plačilu dolgov družbe likvidacijski upravitelj pripravi poročilo o poteku likvidacije in predlog za razdelitev premoženja. O teh predlogih bo navadno sklepal organ, ki je sprejel sklep o likvidaciji. Če je za sprejetje poročila in sklepa o razdelitvi pristojna skupščina, ki se kljub dvakratnemu sklicu ni sestala ali ni bila sklepčna, se šteje, da je predlog, ki ga pripravi likvidacijski upravitelj, sprejet s sklepom skupščine.

Na podlagi sklepa nato likvidacijski upravitelj razdeli premoženje v 30 dneh (če je sklep sprejelo sodišče, začne rok teči z dnem pravnomočnosti le-tega).

Možna vmesna podfaza, ki prekine postopek: Če družba po sklepu preneha zaradi poteka časa ali sklepa skupščine z ustrezno zastopanostjo osnovnega kapitala, lahko skupščina pred začetkom delitve premoženja med družbenike z najmanj tričetrtinsko večino zastopanega osnovnega kapitala odloči, da družba deluje dalje, likvidacijski upravitelj pa mora v takšnem primeru predlagati registrskemu organu izbris vpisa začetka likvidacije in predlogu priložiti sklep skupščine.

Vrnimo se k razdelitvi družbinega premoženja. Ko so vse obveznosti družbe poravnane, se preostalo premoženje razdeli med družbenike sorazmerno njihovim deležem, še nevplačani deleži pa se morajo še pred razdelitvijo vplačati. Po končani razdelitvi likvidacijski upravitelj izroči registrskemu organu na skupščini sprejeto poročilo o poteku likvidacijskega postopka in sklep skupščine o razdelitvi premoženja, izjavi, da je vse premoženje razdeljeno v skladu s sklepom o razdelitvi, in predlaga izbris družbe iz registra.

Po izbrisu družbe iz registra dejanj likvidacijskega upravitelja sicer ni mogoče izpodbijati, lahko pa se od njega zahteva povrnitev škode, pri čemer je odgovoren za škodo, ki jo je med likvidacijskim postopkom povzročil upniku – do vrednosti petkratnega plačila, prejetega za svoje delo. Če to ne zadošča za poplačilo škode, so solidarno odgovorni vsi družbeniki do višine izplačanih deležev iz likvidacijske mase. Pri tem se ne šteje za škodo, če upnik ni dobil poplačila svoje terjatve zato, ker je ni pravočasno prijavil, likvidacijskemu upravitelju pa ni niti bila niti mogla biti znana.

Kar pa, na drugi strani, zadeva škodo, ki jo je likvidacijski upravitelj povzročil družbenikom, je odgovoren po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti. Odškodninska terjatev proti njemu zastara v enem letu od dneva izbrisa družbe iz registra, sicer pa v primeru udeležbe večih likvidacijskih upraviteljev, le-ti seveda odgovarjajo solidarno.

Družbeniki lahko v postopku likvidacije tudi uveljavljajo svoje terjatve iz pravnih poslov z družbo. Kar na drugi strani zadeva upnike, so le-ti varovani z zakonsko določbo, da premoženja ni mogoče razdeliti med družbenike, dokler ne preteče šestmesečni rok, datiran od zadnje objave v zvezi s sklepom o likvidaciji, pri tem pa mora likvidacijski upravitelj zagotoviti ustrezno zavarovanje za poplačilo še nedospelih in znanih, a neprijavljenih terjatev.

Poslovne knjige, knjigovodska dokumentacija in dokumentacija o likvidacijskem postopku se ustrezno shranijo, upniki in družbeniki pa so upravičeni do vpogleda v listine še tri leta po končanem likvidacijskem postopku.

Vabljeni k branju članka Ustanovitev d.o.o.

Kar zadeva stroškovno plat zaprtja v teh okvirih, ima likvidacijski upravitelj pravico do povrnitve stroškov in plačila za svoje delo iz premoženja družbe, pri čemer višino plačila določi bodisi skupščina bodisi sodišče, izplača pa se mu po izplačilu obveznosti upnikom, vendar pa pred razdelitvijo premoženja med družbenike. Stroški so navadno določeni v posebni pogodbi v ta namen in obsegajo tudi stroške notarja za vložitev predlogov in ostalih listin v postopku redne likvidacije. Stroškovno bo torej postopek redne likvidacije zajemal omenjeno povrnitev stroškov in plačilo za delo likvidacijskemu upravitelju, ob tem pa še stroške za poplačilo notarskih storitev (slednji so nadrobneje prikazani nominalno v zadnjem delu prispevka).

Na tem mestu naj predstavim še pot za izračun stroškov postopka prisilne likvidacije in v nadaljevanju predstavljenega stečajnega postopka (po kasneje omenjenem pravilniku pride obračun stroškov postopka v poštev za oba postopka). Stroški teh postopkov so sestavljeni iz nadomestil za delovne naloge upravitelja in drugih stroškov. Kar zadeva nagrado za delo upravitelja, le-ta najprej obsega nadomestilo za izdelavo poročila (ki se izračuna na podlagi vrednosti premoženja v ustrezno višino deleža le-tega), nadomestilo za preizkus terjatev (odmerja se glede na število pravočasno prijavljenih terjatev – do 10-ih znaša nadomestilo 1500 evrov, nad 100-imi pa 8000+25 za vsako terjatev nad 100) in nadomestilo za vnovčevanje stečajne mase in za razdelitev (nadomestilo upravitelja za to, ne glede na to, ali gre za razdelitev splošne ali posebne razdelitvene mase, znaša dva odstotka od višine zneska unovčenega premoženja, ki je predmet razdelitve). Stroške je moč za konkreten primer izračunati na podlagi Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen. Po pravilniku je upravitelju treba povrniti še ostale stroške, ki lahko obsegajo stroške prevoza, prehrane, dnevnice, prenočišča in pisarniškega poslovanja.

V primeru prezadolženosti sledi stečajni postopek

O stečajnem postopku nad pravno osebo odloči sodišče na podlagi predloga upravičenega predlagatelja, le-te pa so v tem primeru lahko dolžnik oz. osebno odgovorni družbenik dolžnika, upnik z izkazano terjatvijo do dolžnika (katera je že zapadla v plačilo več kot dva meseca) in javni jamstveni in preživninski sklad RS. Stečajni postopek se vodi zaradi uresničitve interesa upnikov, da dosežejo plačilo svojih terjatev hkrati in v enakem deležu kot drugi upniki, ki so v razmerju do stečajnega dolžnika v enakem položaju. Zaradi uresničitve tega interesa se v stečajnem postopku unovči vse premoženje stečajnega dolžnika in iz denarnega dobroimetja, doseženega z unovčenjem, plačajo terjatve upnikov ter stroški (le-ti se delijo na tekoče in občasne) stečajnega postopka, v skladu s prej navedenim pravilnikom.

Prva faza stečajnega postopka je njegov začetek, ki ima dva možna načina: Po vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka (predlog je potrebno vložiti na okrožno  sodišče, na območju katerega je sedež prezadolženega dolžnika in ob prijavi terjatve v obliki sodne takse založiti tudi sodno takso in predujem za kritje stroškov stečajnega postopka, v kolikor ni izjemoma zaprošeno za njeno oprostitev na zakonski podlagi). Če upravičeni predlagatelj ni prezadolženi dolžnik, ampak upnik, mora sodišče dolžniku vročiti predlog, zoper katerega ima dolžnik pravico ugovarjati v 15-dnevnem roku (utemeljiti mora z razlogi, da ni insolventen oz. upnikova terjatev ne obstaja). Če v tem primeru dolžnik ne vloži ugovora, sodišče izda sklep o začetku stečajnega postopka, sicer pa mora razpisati narok za začetek stečajnega postopka (v roku enega meseca od prejema dolžnikovega ugovora), na katerem se bo sodišče ugotavljalo, ali so izpolnjeni pogoji za začetek stečajnega postopka.

Druga faza, ki sledi, je faza prijave terjatve, ločitvenih in izločitvenih pravic.

V sklepu o začetku stečajnega postopka, sodišče upnike pozove k prijavi svojih terjatev in ločitvenih ter izločitvenih pravic v stečajno maso dolžnika. Upniki lahko to storijo v roku 3 mesecev od objave sklepa sodišča. Zelo pomembna posledica zamude roka je izguba možnosti za uveljavljanje terjatev in pravic, ki jih imajo upniki do stečajnega dolžnika (izjema so le uveljavljane izločitvene pravice).

V prijavo terjatve je upnik dolžan poleg zahtevanih podatkov vključiti tudi ustrezne dokaze, nato pa zadevno vlogo posredovati pristojnemu sodišču.

Tretja faza obsega postopek preizkusa prijavljenih terjatev in pravic in sodni spor za ugotovitev obstoja prerekane terjatve oz. pravice.

Stečajni upravitelj se je dolžan glede vseh (ustrezno in pravočasno prijavljenih) terjatev in pravic izjasniti v roku enega meseca. Izdela osnovni seznam preizkušenih terjatev (ki se objavi na spletnih straneh AJPES-a), iz katerega mora biti razvidno, če prijavljene terjatve oziroma pravice priznava ali prereka.

Zoper ta seznam lahko upniki vložijo ugovor, v kolikor so podatki o njih oz. njihovi terjatvi ali pravici napačni (vendar le zato). Ko preveri vse ugovore, stečajni upravitelj izdela končni seznam preizkušenih terjatev (ta se skupaj z izdanim sklepom o preizkusu terjatev objavi na straneh AJPES-a). Če prijavljene terjatve oziroma ločitvene ali izločitvene pravice s sklepom o preizkusu terjatve niso priznane, sme upnik v roku enega meseca od objave sklepa sprožiti sodni spor za ugotovitev obstoja prerekane terjatve oziroma pravice. Enako sme storiti tudi upnik, ki s priznanjem terjatve drugega upnika ne soglaša (spor za ugotovitev neobstoja priznane terjatve).

Prenehanje po skrajšanem postopku brez likvidacije

Prvi del: Najprej je potrebno podati registrskemu organu predlog vseh družbenikov za izbris družbe iz registra brez likvidacije. Temu predlogu je treba priložiti sklep o prenehanju po skrajšanem postopku ter notarsko overjeno izjavo vseh družbenikov, da so poplačane vse obveznosti družbe, da so urejena vsa razmerja z delavci in da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe.

Sklep o prenehanju d.o.o. po skrajšanem postopku mora vsebovati: firmo in sedež družbe, organ, ki je sprejel sklep o prenehanju, podatek, da gre za prenehanje po skrajšanem postopku, število družbenikov in njihova imena in priimke s prebivališči ter predlog o delitvi premoženja.

Kar pa zadeva izjavo glede odgovornosti – za navedene obveznosti so družbenki odgovorni solidarno z vsem svojim premoženjem. Registrski organ je pristojen tudi zahtevati od družbenikov dokazila o resničnosti navedene izjave, za prevzeto obveznost plačila dolgov pa lahko zahteva tudi druge oblike zavarovanja. Pomembno z vidika terjatev do družbenikov glede izjave je še to, da jih upniki lahko uveljavljajo v dveh letih po objavi izbrisa družbe iz registra.

Drugi del postopka: Sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku registrski organ nato objavi, družbeniki, upniki ali pristojni državni organi pa nato zoper njega lahko vložijo ugovor v 15 dneh od dneva objave. Če registrski organ, ki o ugovoru odloča, ugotovi njegovo utemeljenost in spozna nevarnost oškodovanja upnikov ali družbenikov, razveljavi sklep o prenehanju po skrajšanem postopku in o tem obvesti organe družbe, ki morajo nadaljevati postopek likvidacije po zakonu, ali pa glede na okoliščine samo sprejme sklep o prenehanju. Pomembna posledica razveljavitve zadevnega sklepa je, da izgubijo pravni učinek tudi izjave družbenikov o prevzemu odgovornosti za obveznosti družbe, sicer pa o njegovi razveljavitvi registrski organ obvesti javnost.

Če ugovor ni vložen ali je zavrnjen, bo izdan in objavljen sklep o izbrisu družbe iz registra, zoper katerega pa se je tudi možno pritožiti v 15 dnevnem roku od objave.

Izbris iz sodnega registra brez likvidacije

Poleg nadrobneje obdelanih postopkov kaže obravnavati še izbris iz sodnega registra brez likvidacije, katerega ureja ZFPPIPP in ki praviloma zadeva vse pravne osebe, katere so subjekt vpisa v sodni register. Pozor: Določbe omenjenega zakona ne pridejo v poštev, če je bil nad pravno osebo začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije ali pa če zakon za posamezno pravnoorganizacijsko obliko določa, da se le-ta ne more izbrisati iz sodnega registra brez likvidacije.

Preberite tudi Kako izbrisati podjetje iz sodnega registra

Kar zadeva razloge za izbris iz sodnega registra brez likvidacije, je tako, da tak razlog nastopi v primeru, da je pravna oseba prenehala poslovati, nima premoženja in je izpolnila vse svoje obveznosti, pri čemer pa so določene izpodbojne domneve o obstoju izbrisnega razloga, in sicer:

  • če je za pravno osebo predpisana obveznost predlaganja letnega poročila zaradi objave ali podatkov iz letnega poročila za statistične namene AJPES, nepredložitev letnega poročila ali podatkov iz letnega poročila v dveh zaporednih poslovnih letih in pa
  • če je pri pravni osebi kot njen poslovni naslov v sodni register vpisan naslov: na katerem ne sprejema uradnih poštnih pošiljk ali je na tem naslovu neznana; na katerem je objekt, katerega lastnik je druga oseba, ki ji ni dala dovoljenja za poslovanje na tem naslovu; ki ne obstaja.

Postopek izbrisa je podrobno določen – sodišče lahko odloči o začetku postopka izbrisa tudi na predlog osebe, ki je lastnik objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov pravne osebe; zakonsko pa so določene tudi pravne posledice izbrisa (vključno z morebitno najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe). Za postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije se sicer uporabljajo pravila postopka vpisa v sodni register.

Vse v zvezi z izbrisom družbe iz sodnega registra lahko upravičen predlagatelj uredi sam ali pa za to pooblasti notarja. Organ, ki odloča o izbrisu družbe po skrajšanem postopku, je registrsko sodišče (sodni register). Postopek pri notarju bo obsegal sledeče korake:

1) vložitev predloga vseh družbenikov o izbrisu družbe iz sodnega registra,

2) izdelava sklepa o prenehanju družbe po skrajšanem postopku,

3) izdelava notarsko overjene izjave vseh družbenikov, da so poplačane vse obveznosti družbe, da so urejena vsa razmerja z delavci ter da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe.

Stroški (notarski): Za sestavo notarskega zapisnika, s katerim notar potrdi sklepe organov upravljanja ali sklepe edinega družbenika d.o.o-ja, pristojbina, ki se odmeri glede na vrednost osnovnega kapitala družbe, znaša od minimalno 26 (predpisana minimalna tarifa 37-ih evrov, ki pride v poštev pri vrednosti predmeta do 459 evrov, se v izračunu zniža za 30%) do maksimalno 689 evrov (ta tarifa pride v poštev v primerih, ko vrednost premoženja preseže 688.500 evrov). Za sestavo predloga za vpis v sodni register znaša pristojbina 37 eurov in za porabo časa za vsake začete pol ure dela 23 evrov. Za pregled vpisa v sodnem registru družb znaša tarifa za vsak vpogled 23 eurov, kar skupno za vpogled prej in potem znese 46 evrov. Do tu torej v seštevku pridemo do stroškovnega razpona od 123 do 795 evrov (+nekaj več v primeru večih ur dela po porabi časa). Če vzamemo neko povprečje vrednosti osnovnega premoženja (sredino iz tabele razponskih vrednosti), bo tako po istem obrazcu računanja višina stroškov do tu znesla pribl. 336 evrov, k temu znesku pa se nato prišteje še nekaj notarskih stroškov. Notarju je treba povrniti dejanske izdatke – tiste, ki jih je zanjo založil; tudi drobnejše, ki jih vključuje sama izvedba notarskih storitev. Slednje bo notar obračunal v njihovi dejanski višini, če pa glede na vrsto izdatka tega ni mogoče tako obračunati, pa v pavšalni, in sicer v višini 2% od skupne cene storitve (F: kadar ta znese skupno do 459 evrov; če pa je ta znesek presežen, pa še 1% od presežka nad njim). Za izdelavo odpravkov notarskega zapisa ter overjenih prepisov drugih notarskih listin, ki jih je obenem z listino izdal isti notar, znaša pristojbina za vsako stran 0,50 eura. Tarifa za overitev prepisa listine znaša za vsako začeto stran 2 eura. Možen strošek, ki bi ga morda družbeniki želeli, je še denimo izdelava izpiskov iz sodnega registra družb – za vsak priskrbljeni oziroma izdelani izpisek oziroma dokument to znaša 9 eurov.

Zaprtje d.o.o.-ja je tako možno na več obravnavanih načinov, izbor načina pa je pogojen z razlogom prenehanja. Postopki se med sabo, kot lahko vidimo, razlikujejo glede na akterje in njihovo stopnjo udeležbe ter po finančni plati. Sklepamo lahko, da je najenostavneje in ponavadi najceneje postopek izbrisa prepustiti v roke notarju, kadar imamo možnost zapreti družbo na tak način, sicer pa bo pot do zaprtja v rokah bodisi stečajnega bodisi likvidacijskega upravitelja po predpisanih in že utečenih šablonah postopka.

Viri:

  • Zakon o gospodarskih družbah – ZGD-1
  • Korporacijsko pravo – Pravni položaj gospodarskih subjektov, Ivanjko, Kocbek, GV Založba, Ljubljana 2003
Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Kako zaščititi poslovne skrivnosti svojega podjetja?

Kako zaščititi poslovne skrivnosti svojega podjetja?

Vsak podatek, ki vašemu podjetju daje konkurenčno prednost, je mogoče na splošno opredeliti kot poslovno skrivnost. Vsako podjetje ima poslovne skrivnosti in pomembno je, da jih zaščitite pred uporabo brez vaše vednosti. Preberite več >>

Podjetništvo niso samo uspehi, ampak tudi neuspehi

Podjetništvo niso samo uspehi, ampak tudi neuspehi

Raziskujemo nekaj večjih podjetniških neuspehov po svetu, zakaj so se zgodili in kaj bi lahko podjetja storila drugače. Podjetništvo je namreč hkrati polno tveganj in polno nagrad, posledično pa imajo tudi najuspešnejši ustanovitelji svoj delež neuspehov in napak. Preberite več >>

Nadgradite svoje poslovanje s temi nasveti

Nadgradite svoje poslovanje s temi nasveti

Uspeh podjetja je pogosto odvisen od spretnosti in odločitev podjetnika. V današnjem konkurenčnem poslovnem okolju je ključno, da podjetniki sprejemajo premišljene odločitve in sledijo najboljšim praksam za rast svojega podjetja. V tem članku bomo predstavili nekaj ključnih nasvetov, ki vam lahko pomagajo nadgraditi vaše podjetje in doseči želene rezultate. Preberite več >>

Kratkotrajno delo v podjetju – pomoč sorodnika v podjetju

Kratkotrajno delo v podjetju – pomoč sorodnika v podjetju

Podjetniki, ki se v svojem podjetju srečujejo z začasno povečanim obsegom dela ali s finančnimi težavami, lahko za pomoč pri opravljanju dela zaprosijo družinske člane. Dela pa sicer ne more opravljati katerikoli sorodnik in prav tako ne neomejeno število ur, saj predpisi s tega področja določajo posebne pogoje in omejitve. Preberite več >>

Mreženje kot ključni faktor za zagonska podjetja

Mreženje kot ključni faktor za zagonska podjetja

Vzpostavljanje odnosov in mreženje je za podjetja, ki iščejo vire za rast, inovacije in dolgoročno trajnost, bistvenega pomena. Strokovnjaki pravijo, da uspeh in širitev startupov nista odvisna le od financiranja, ampak predvsem od sposobnosti podjetnikov za mreženje in ustvarjanje učinkovitih partnerstev. Preberite več >>

Kako dober vodja ukrepa ob težavah?

Kako dober vodja ukrepa ob težavah?

Težave so stalnica, ki spremlja vsakega podjetnika. Ni namreč običajno, da bi stvari od ustanovitve podjetja dalje potekale brez zapletov, zato je pomembno, da se podjetnik že zelo zgodaj nauči, kako ukrepati v primeru, če nastopijo težave. Preberite več >>

15 odličnih taktik za pogajanje

15 odličnih taktik za pogajanje

Pogajanje predstavlja pomemben del vsakdanjika marsikaterega podjetnika. Naj gre za prodajo, podpis nove pogodbe o sodelovanju, prepričevanje investitorja ali kaj drugega - nujno je, da se podjetnik v takšnih situacijah dobro znajde. Preberite več >>

Bodite pripravljeni na kibernetske napade

Bodite pripravljeni na kibernetske napade

V dobi, ki jo zaznamujejo naraščajoče kibernetske grožnje in s tem povezani visoki stroški podjetij, se tradicionalni pristopi boja proti kibernetskim napadom kažejo za neuspešne. Preberite več >>

Kako v 5 preprostih korakih napisati učinkovito ponudbo?

Kako v 5 preprostih korakih napisati učinkovito ponudbo?

Za poslovneža je poslovna ponudba zelo pomemben dokument. Gre za pisni dokument, ki se lahko pošlje nenapovedano ali pa na zahtevo naročnika. Večina podjetij, katerih poslovanje temelji na storitvah, deluje na podlagi poslovnih predlogov. Preberite več >>

9 korakov za dober ugled podjetja in pridobitev strank

9 korakov za dober ugled podjetja in pridobitev strank

Ugled vašega podjetja je njegova največja vrednost. V času, ko se informacije širijo s svetlobno hitrostjo, lahko vaš ugled zelo hitro pripomore k napredku poslovanja, ali pa ravno nasprotno: k njegovemu propadu. Naučite se strategij, da zaščitite dober ugled. Preberite več >>

Oznake:, ,

Brezplačne e-novice!
Vse za podjetje