Vir slike: Canva
Zakon o delovnih razmerjih določa, da mora delodajalec delavcu, ki je zaposlen celo leto, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini bruto minimalne plače, kar v letu 2026 pomeni 1481,88 evra.
Regres je že od leta 2019 oproščen vseh prispevkov in dajatev do višine povprečne bruto plače. Gleda pa se trenutno znana mesečna plača. To pomeni, da če bi regres izplačali v času pisanja tega prispevka, bi lahko maksimalen neobdavčen znesek znašal 2678,28 evra (vir: SURS).
Če se delodajalec odloči za znesek regresa, ki je višji od povprečne plače, se izplačilo obdavči s polnimi prispevki in dohodnino. Torej na enak način kot izplačilo plače.
Rok za izplačilo regresa
Regres mora biti izplačan najpozneje do 1. julija 2026. Če je podjetje v resnih likvidnostnih težavah in to dopušča kolektivna pogodba, se rok lahko podaljša do 1. novembra 2026. Če se delavec zaposli po 1. juliju, mu mora biti regres izplačan najkasneje do konca leta, torej 31. decembra.
Če to omogoča kolektivna pogodba, je lahko regres ali del regresa izplačan tudi v nedenarni obliki ali v bonih.
Sorazmerni regres
Kaj pa višina regresa pri delavcu, ki ni zaposlen celo leto? V tem primeru se uporabi sorazmerno izračunan regres. Delavcu pripada 1/12 regresa za vsak polni mesec zaposlitve. Če se na primer delavec zaposli na dan 1. julij, mu pripada vsaj 50 % minimalnega zneska regresa. Enako velja, če delavec podjetje zapusti, na primer, 31. marca. Pripada mu sorazmerni regres za tri mesece zaposlitve, ki mora biti izplačan v skladu z roki.
Velja pa tudi obratno. Če delavec dobi pravilno izplačan regres za celotno leto, ampak nato kasneje zaključi zaposlitev, mora sorazmerni del regresa delodajalcu vrniti. Znesek se lahko po predhodno podpisani izjavi tudi odbije od zadnje plače zaposlenega.
Podobno je tudi pri delavcih, ki niso zaposleni za polni delovni čas. Če je nekdo zaposlen 4 ure dnevno (celo leto), mu prav tako pripada vsaj 50 % minimalnega zneska regresa. Če je zaposlen 6 ur dnevno, mu pripada vsaj 75 % minimalnega zneska regresa.
Različna višina regresa v istem podjetju?
Včasih se lahko v podjetju z več zaposlenimi pojavi vprašanje, ali je obvezno, da vsi prejmejo enako visok regres. Delodajalec lahko z internim aktom ali kolektivno pogodbo določi višji regres. A pogoji za višji regres morajo biti objektivni in točno (pisno) določeni. Višina regresa se torej lahko spremeni glede na delovno dobo, delovno mesto ali uspešnost. Nekomu lahko delodajalec izplača 1.800 evrov, drugemu pa minimalni znesek, kar je povsem zakonito.
Nihče pa seveda ne sme prejeti manj od zakonskega minimuma. Merila za višji regres morajo biti prav tako določena vnaprej in ne smejo biti diskriminatorna (ne smejo biti vezana na spol, starost, narodnost in podobno).
Kaj storiti, če delodajalec regresa ne izplača?
Če delodajalec do 1. julija 2026 (oziroma 31. decembra) ne izplača regresa, ima delavec na voljo več možnosti. Najprej je priporočljivo, da delodajalca pisno opozori in zahteva izplačilo. Če to ne zadostuje, se lahko obrne na Inšpektorat RS za delo, ki je pristojen za nadzor nad spoštovanjem delovnopravne zakonodaje in lahko delodajalcu izreče globo.
Delavec ima pravico vložiti tudi tožbo na delovno sodišče in zahtevati izplačilo z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Pomembno je opozoriti, da odpoved ali kakršnakoli povračilni ukrepi s strani delodajalca zaradi takšne pritožbe niso dopustni. Delavec je pred tem zaščiten z zakonom.
Regres za podjetnike in s.p.-je
Samozaposleni oziroma samostojni podjetniki (s.p.) nimajo pravice do regresa za letni dopust. Regres je namreč pravica, ki izhaja iz delovnega razmerja, torej iz pogodbe o zaposlitvi. S.p.-ji pa z zakonom o delovnih razmerjih v to skupino niso zajeti, saj zase niso delodajalci v klasičnem smislu.
Drugače pa je seveda pri podjetnikih oziroma lastnikih podjetij, ki so v lastnem podjetju (d.o.o.) tudi zaposleni. V tem primeru jim pripada vsaj minimalni regres v skladu z delovnim časom, za katerega imajo sklenjeno pogodbo.