Gospodarstvo

Poslanci bodo na izredni seji potrjevali predlog tretjega protikorona zakona namenjenega zagonu gospodarstva po epidemiji, ki je predvidoma vreden milijardo evrov. Najbolj odmevna ukrepa, ki ju prinaša predlog sta subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in boni, namenjeni za pomoč turizmu. Trenutno veljavni ukrepi se iztekajo z 31. majem, zato se s sprejemom zakona precej mudi.

Po tem, ko je vlada 15. maja preklicala epidemijo koronavirusa, je na torkovi seji že obravnavala in potrdila predloge tretjega paketa protikorona zakonodaje, ki naj bi pričel veljati po 31. maju. Zaenkrat gre sicer le za predloge, kar pomeni, da so do sprejetja v državnem zboru možne še spremembe.

Številke delavcev, ki trenutno ne delajo zaradi posledic epidemije koronavirusa so visoke. Takšnim delavcem morajo delodajalci ob izpolnitvi zakonoskih pogojev izplačevati nadomestila plač,  kar pa lahko predstavlja veliko breme v že tako precej negotovi in neugodni poslovni situaciji.

Bliža se rok za oddajo izjave za oprostitev marčevskih in aprilskih prispevkov za samozaposlene, kmete, družbenike in verske uslužbence. Za oprostitev marčevskih (od 13. marca naprej) in aprilskih prispevkov morajo upravičenci izjavo vložiti do konca aprila, za oprostitev majskih prispevkov pa je rok za predložitev izjave 31. maj 2020.

Vlada je na včerajšnji seji sprejela Predlog novele Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo ter Predlog zakona o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19. Tako imenovana protikorona paket 1 in protikorona paket 2 bosta predložena v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru, po nujnem postopku.

Vlada bo z obravnavo popravkov in dopolnitev trenutno veljavne protikorona zakonodaje pričela 21. aprila, njihovo sprejetje pa lahko pričakujemo do konca prihodnjega tedna. Kateri so torej najpomembnejši sklopi, ki jih drugi sveženj ukrepov obravnava in na kakšen način širi krog upravičencev do pomoči?

V aplikaciji eDavki je že omogočen dostop do izjave, s katero bodo samozaposleni uveljavili pravico do mesečnega temeljnega dohodka.

Novelirani interventni zakon (ZIUZEOP-A) omogoča, da določenim subjektom ob izpolnjevanju zakonskih pogojev prispevke za čas epidemije krije država. Kateri so ti upravičenci, kakšne pogoje morajo izpolnjevati in kako do oprostitve plačila razlagamo v nadaljevanju.

Delodajalci, ki so svoje delavce zaradi posledic epidemije morali poslati na čakanje na delo, oziroma ti ne delajo zaradi razlogov višje sile ali pa karantene, odrejene s strani ministrstva za zdravje, so upravičeni do povračila izplačanih nadomestil plač. V tokratnem prispevku predstavljamo odgovore na najpogostejša vprašanja v zvezi s povračili nadomestil plače delavcem, ki jih lahko uveljavljajo delodajalci.

V tokratnem prispevku povzemamo odgovore FURSa, podane na najpogosteje zastavljena vprašanja v zvezi s prvim paketom davčnih ukrepov, ki jih za pomoč gospodarstvu in prebivalcem uvaja nov interventni zakon.

Samozaposleni (s.p.) bodo prejeli neke vrste UTD – nadomestilo za izpad prihodkov, prav tako bodo pokriti vsi socialni prispevki, vendar le v primeru, da se je ta izpad res zgodil. Podjetja bodo oproščena ZPIZ prispevkov, delovno aktivni bodo zaradi večje ogroženosti prejeli 200 evrov dodatka, na voljo je tudi kritje stroškov za delavce na čakanju. Pazite na pogoje!

Z dnem 29.3.2020 je v veljavo stopil Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (ZZUSUDJZ), ki vpeljuje začasne ukrepe v zvezi s sodnimi, upravnimi, drugimi javnopravnimi zadevami in zadevami na področju izvrševanja kazenskih sankcij, s katerim se začasno prekinja tek rokov v nenujnih zadevah.

Velika Britanija je s 1.2.2020 izstopila iz EU, kar pomeni, da je od tega dne smatrana kot tretja država (nečlanica EU). Po dogovoru trenutno od 1.2. do 31.12.2020 sicer velja prehodno obdobje, kar pomeni, da v tem času evropsko pravo še vedno velja in se uporablja tudi na britanskem ozemlju. Spremembe in prilagoditve na izstop se torej obetajo na večini področij, prav tako tudi na področju industrijske lastnine.

V luči trenutnih razmer po več državah EU že veljajo izredne razmere. V Španiji in Švici, državah kjer imata sedež Evropski urad za intelektualno lastnino (EUIPO) in Mednarodna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) ukrepi zoper širjenje koronavirusa zadevajo tudi postopke, ki tečejo v zvezi z registracijo znamk, modelov in patentov.

V letu 2019 je FURS omogočil poenostavljeno plačilo prispevkov za socialno varnost samozaposlenim, družbenikom, kmetom, prostovoljcem in popoldanskim s.p. Novost, ki je precej poenostavila plačevanje obveznosti je sedaj na voljo tudi zavezancem, ki plačujejo obvezne dajatve obračunane v obračunu davčnega odtegljaja (REK obrazec).

Spletni gigant Amazon predstavlja vir priložnosti in zaslužkov podjetij po celem svetu, sedaj pa je prodaja preko njihove platforme končno na voljo tudi slovenskim podjetnikom.

S februarjem 2020 se uvaja obvezna uporaba elektronskega bolniškega lista (eBOL), ki predstavlja pomembno novost za delodajalce in njihove zaposlene. Od 1.2.2020 zaposlenim namreč več ne bo potrebno dostavljati bolniškega lista v papirni obliki, saj bo vzpostavljena obveznost prevzemanja elektronskih bolniških listov.

Če stanovanje oddajate prek Airbnb-ja, Bookinga ali druge tuje platforme, se morate identificirati za namene DDV. FURS bo v začetku leta 2020 izvajal poostrene nadzore na tem področju in kaznoval tiste, ki tega do takrat ne bodo uredili.

Podjetje Mastercard je tudi letos izvedlo raziskavo indeks o podjetnicah in tako ugotovilo, katere države nudijo ženskam v podjetništvu najboljše pogoje za uspeh.

Časopis Finance je kot vsako leto pripravil lestvico 100 najbogatejših Slovencev. Prva 3 mesta zasedajo iste osebe kot v lanskem letu. Ocenjena skupna vrednost premoženja 100 najbogatejših Slovencev znaša 5,6 milijarde €, kar je nekoliko manj kot v letu 2018.

V četrtek, 7. novembra, se je na Brdu pri Kranju odvijal dogodek Delova podjetniška zvezda 2019. Častni naziv je pripadel podjetju Intra lighting, zmagovalec glede na spletne glasove bralcev Dela pa je podjetje INEA.

Na letošnjem izboru najhitreje rastočih podjetij je zlato gazelo osvojilo podjetje Virs, srebrna gazela je bila dodeljena podjetju Alpod, bronasta pa MI Elektroniki.

Interbrand je pred kratkim objavil posodobljeno lestvico stotih največ vrednih blagovnih znamk na svetu. V svojem poročilu navaja, da Apple letos ostaja najbolj vredna znamka na svetu. Drugo in tretje mesto na lestvici največ vrednih znamk pa sta zasedla Google in Amazon.

Vpis v Register dejanskih lastnikov je obvezen že od 19.1.2018, v zadnjem času pa je FURS pospešeno pričel z izvajanjem nadzora nad izvajanjem zakonskih določb in izdajanjem plačilnih nalogov pravnim osebam, ki svoje obveznosti niso izpolnile.

Medijska hiša Forbes je prepoznala potencial slovenskega startupa BlockBird. Uvrstili so ga med 6 najobetavnejših startupov, ki delujejo izven Združenih držav Amerike.

Med 7. in 9. oktobrom 2019 se je v Munchnu odvijal sejem EXPO REAL 2019, največji evropski investicijsko – nepremičninski sejem. SPIRIT Slovenija je na njem predstavila različne investicijske priložnosti v Sloveniji.

Svetovni gospodarski forum je tudi letos pripravil rezultate globalnega indeksa konkurečnosti. Slovenija je pri tem zadržala 35. mesto. Na prva tri mesta so se uvrstili Singapur, ZDA in Hong Kong.

Slovenski podjetniški sklad je vsem, ki se prijavljajo na vavčerske pozive, omogočil, da lahko to od sedaj naprej naredijo prek e-vloge. Tako dokumentacije za prijavo ne bo več treba pošiljati prek klasične pošte.

Obstoječi poslovni subjekti so morali do 19. 1. 2018 izvesti vpis v register dejanskih lastnikov. Tistim, ki tega niso storili, je FURS začel pošiljati plačilne naloge.