Svet Evropske centralne banke (ECB) je pred kratkim zvišal vse tri ključne obrestne mere za 0,25 odstotne točke. Nove obrestne mere, ki so začele veljati 16. septembra 2026, so naslednje:
- Depozitna obrestna mera: 2,50 %
- Obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja: 2,65 %
- Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila: 2,90 %
Kot glavni razlog za odločitev je ECB navedla okrepljene inflacijske pritiske, povezane z geopolitičnimi razmerami in višjimi cenami energije. Po septembrski napovedi ECB naj bi povprečna inflacija v evrskem območju leta 2026 znašala tri odstotke, leta 2027 2,5 odstotka in leta 2028 2,1 odstotka. To pomeni, da bi lahko inflacija še nekaj časa ostala nad dvoodstotnim ciljem centralne banke.
Gibanje obrestnih mer v prihodnjih mesecih bo odvisno od novih podatkov o inflaciji, gospodarski aktivnosti in učinkovanju denarne politike. Podjetniki zato ne morejo računati na hitro in zanesljivo pocenitev financiranja. Pri poslovnih načrtih je smiselno predvideti tudi scenarij, v katerem obrestne mere ostanejo povišane dalj časa ali se ob novih cenovnih pritiskih še povečajo.
Višje ključne obrestne mere se sicer v poslovanje podjetij ne prenesejo vedno takoj. Hitrost prenosa je odvisna od vrste kredita, dogovorjene obrestne mere, ročnosti, kreditne sposobnosti podjetja in poslovne politike banke. Kljub temu praviloma pomenijo višje stroške novih posojil, lizingov in drugih oblik dolžniškega financiranja.
Najbolj izpostavljena so manjša in zadolžena podjetja
Podjetja s posojili s spremenljivo obrestno mero lahko zvišanje občutijo ob naslednji prilagoditvi referenčne obrestne mere. Višji mesečni obrok zmanjšuje prosti denarni tok, ki bi ga podjetje sicer lahko namenilo zaposlovanju, zalogam, razvoju novih izdelkov ali trženju.
Učinek posameznega zvišanja se morda zdi majhen, vendar se pri večjih zneskih in daljših ročnostih hitro sešteje. Če se obrestna mera pri desetletnem posojilu v višini 100.000 evrov zviša s 3,5 na 4,0 odstotka, se mesečni anuitetni obrok okvirno poveča za dobrih 20 evrov, skupni strošek pa za več tisoč evrov. Dejanski učinek je odvisen od pogodbe, načina odplačevanja in dodatnih bančnih stroškov.
Razmere so zahtevnejše predvsem za mala in srednja podjetja. Mala podjetja imajo pogosto manj lastnega kapitala, šibkejša pogajalska izhodišča in manj možnosti za izbiro med različnimi viri financiranja. Banke lahko poleg višje obrestne mere zahtevajo več zavarovanj, osebno poroštvo lastnika ali strožje finančne kazalnike. Naložba, ki je bila donosna ob nižji ceni denarja, zato po novih pogojih morda ne dosega več zahtevane donosnosti.
Dražje financiranje pa ne vpliva le na dolgoročne investicije. Podražijo se lahko tudi limiti na poslovnem računu in kreditne linije, ki jih podjetja uporabljajo za zaloge ter premoščanje zamikov med izdanimi in plačanimi računi. Po raziskavi ECB evropska podjetja financiranje najpogosteje uporabljajo za nakup poslovnih zalog in za zagotavljanje obratnega kapitala.
Kako naj se podjetniki odzovejo?
Dražje financiranje še ne pomeni, da morajo podjetja ustaviti načrtovane naložbe. Zahteva pa natančnejše načrtovanje, skrbnejše upravljanje likvidnosti in redno preverjanje pogojev financiranja.
- Preglejte obstoječa posojila in pogodbe. Preverite višino obrestnih mer, ročnost posojil, datume naslednjih prilagoditev ter pogoje predčasnega odplačila ali refinanciranja. Pri primerjavi ponudb upoštevajte tudi stroške odobritve, zavarovanja in vodenja posojila.
- Razmislite o fiksni obrestni meri. Če ima podjetje posojilo s spremenljivo obrestno mero, preverite možnost prehoda na fiksno. Ta praviloma prinaša večjo predvidljivost mesečnih obrokov, vendar ni vedno najugodnejša rešitev. Pred odločitvijo primerjajte skupne stroške in ocenite, koliko obrestnega tveganja podjetje lahko prevzame.
- Izboljšajte upravljanje denarnega toka. Pospešite izdajanje računov in izterjavo zapadlih terjatev, z dobavitelji pa se poskusite dogovoriti za ugodnejše plačilne roke. Preverite tudi višino poslovnih zalog, saj po nepotrebnem nakopičene surovine, material ali blago vežejo denar, ki bi ga podjetje lahko uporabilo drugje.
- Preverite alternativne vire financiranja. Poleg klasičnega bančnega posojila razmislite o lizingu, faktoringu, financiranju dobaviteljev, garancijah in subvencioniranih posojilih. Za razvojne projekte so lahko primerna tudi nepovratna sredstva ali kapitalski vlagatelji.
- Pred večjo naložbo pripravite več scenarijev. Preverite, ali bo podjetje lahko redno poravnavalo obveznosti tudi ob dodatnem zvišanju obrestne mere, zmanjšanju prodaje ali daljših plačilnih rokih kupcev. Vsako novo zadolževanje naj ima jasen poslovni namen, realističen načrt odplačevanja in zadostno likvidnostno rezervo.
