Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je objavila najnovejše poročilo Tax Policy Reforms 2026, v katerem analizira davčne reforme, uvedene ali napovedane v letu 2025 v 92 državah oziroma jurisdikcijah, vključno z vsemi državami OECD.
Poročilo kaže, da se davčne politike držav po nekaj letih precej podobnih odzivov na pandemijo in energetsko krizo ponovno razhajajo. Razlog so različne gospodarske razmere, stanje javnih financ in politične prioritete posameznih držav.
Kljub naraščajočemu javnemu dolgu in vse večjim izdatkom za pokojnine, socialno varnost, obresti in obrambo OECD ugotavlja, da večjih splošnih dvigov davkov za zdaj ni bilo. Države namesto tega pogosteje posegajo po bolj ciljno usmerjenih ukrepih.
Več držav razbremenjuje samozaposlene
Za slovenske podjetnike je posebej zanimiv trend na področju obdavčitve samozaposlenih.
OECD ugotavlja, da je v letu 2025 več držav kot v preteklih letih sprejelo ukrepe, ki zmanjšujejo obdavčitev dohodkov samozaposlenih. Med njimi so Madžarska, Belgija, Litva, Grčija in tudi Slovenija.
Pri Sloveniji OECD posebej izpostavlja spremembe sistema normiranih odhodkov. Poročilo navaja zvišanje prihodkovnega praga na 120.000 evrov za polne normirance in na 50.000 evrov za popoldanske normirance, skupaj s spremembami pravil za izstop iz sistema ter uvedbo 35-odstotne davčne stopnje nad določenimi pragovi.
Slovenske spremembe OECD tako umešča v širši mednarodni trend prilagajanja davčnih sistemov samozaposlenim.
Pri prispevkih je trend obraten
Medtem ko je pri obdavčitvi samozaposlenih mogoče zaznati določeno razbremenjevanje, se pri socialnih prispevkih kaže drugačna slika.
OECD ugotavlja nadaljevanje trenda širjenja osnov za plačevanje socialnih prispevkov in zviševanja prispevnih stopenj. Eden glavnih razlogov je staranje prebivalstva in s tem povezan pritisk na pokojninske, zdravstvene in druge sisteme socialne varnosti.
Podatki OECD kažejo, da so se prihodki iz socialnih prispevkov v večini držav, za katere so že na voljo podatki za leto 2024, povečali.
Davek na dobiček ostaja razmeroma stabilen
Velikih premikov ni niti pri davku od dohodkov pravnih oseb.
Povprečna kombinirana stopnja davka od dohodkov pravnih oseb je že tretje leto zapored ostala približno nespremenjena. Približno enako število držav je stopnjo zvišalo kot znižalo, vendar so bila zvišanja praviloma večja od znižanj.
Namesto splošnega zniževanja davčnih stopenj države vedno pogosteje uporabljajo ciljne davčne spodbude. Predvsem želijo spodbujati naložbe v raziskave in razvoj, umetno inteligenco, nove tehnologije, obrambo ter druge strateško pomembne dejavnosti.
Hkrati so postali pogostejši posebni oziroma dodatni davki za finančne institucije in nekatere visoko dobičkonosne sektorje.
Dohodnina postaja bolj progresivna
Pri dohodnini OECD opaža več ukrepov, katerih namen je povečati progresivnost davčnih sistemov.
Nekatere države so zvišale najvišje dohodninske stopnje ali spremenile način obdavčevanja kapitalskih dohodkov. Po drugi strani države še vedno uvajajo olajšave za gospodinjstva z nizkimi in srednjimi dohodki.
Posebej zanimiv je še en trend: države z davčnimi ugodnostmi vse bolj tekmujejo za visoko usposobljene zaposlene, premožne posameznike in svoje državljane, ki živijo v tujini. Davčna politika tako postaja tudi orodje za privabljanje ljudi, kapitala in znanja.
Spreminjajo se tudi DDV in trošarine
Pri DDV so države veliko pozornosti namenile digitalnemu gospodarstvu. Širijo se predvsem obveznosti tujih ponudnikov in spletnih platform glede obračunavanja in plačevanja DDV.
Med najpogostejšimi davčnimi podražitvami v letu 2025 pa so bili davki, povezani z zdravjem. Številne države so zvišale obdavčitev cigaret, novih tobačnih in nikotinskih izdelkov ter alkohola. Pogostejše kot v preteklih letih so bile tudi spremembe obdavčitve sladkanih pijač.
Na področju okoljskih davkov je slika bolj mešana. Nekatere države zvišujejo ogljične davke in širijo sisteme določanja cen emisij, druge pa zaradi stroškovnih pritiskov znižujejo davke na goriva ali električno energijo.
Več pozornosti tudi nepremičninskim davkom
Spremembe nepremičninskih davkov so bile še vedno redkejše kot spremembe drugih davkov, vendar OECD zaznava pomemben premik.
Reforme so bile v letu 2025 bolj kot v preteklosti usmerjene v povečevanje davčnih prihodkov, predvsem prek periodičnih davkov na nepremičnine. Hkrati države zaradi visokih cen nepremičnin in najemnin uvajajo tudi ciljne olajšave za gospodinjstva.
Države potrebujejo več denarja, vendar nočejo zavirati rasti
V ozadju večine sprememb je precej podoben problem. Javni dolg je v številnih državah še vedno višji kot pred pandemijo, višje obrestne mere povečujejo stroške njegovega financiranja, staranje prebivalstva pa povečuje izdatke za socialno varnost. OECD opozarja tudi na naraščajoče obrambne izdatke.
Davčna politika se zato vse bolj vrti okoli dveh ciljev, ki si lahko hitro nasprotujeta: države potrebujejo več prihodkov, hkrati pa želijo z davčnim sistemom spodbujati podjetništvo, naložbe in gospodarsko rast.
Za podjetnike je zato pomemben predvsem premik od splošnih sprememb davčnih stopenj k bolj ciljno usmerjenim ukrepom. Države želijo davčno spodbujati dejavnosti in naložbe, ki jih ocenjujejo kot pomembne za prihodnjo konkurenčnost, medtem ko dodatne prihodke vse pogosteje iščejo pri posameznih davčnih osnovah, prispevkih in specifičnih vrstah potrošnje.
Vir: OECD, Tax Policy Reforms 2026
