Dogajanje odpira vprašanje, ki presega poslovanje tehnoloških velikanov: koliko časa lahko podjetje povečuje naložbe v prihodnjo rast, preden vlagatelji zahtevajo jasnejše dokaze o njihovi donosnosti? Alphabet ostaja dobičkonosna družba, vendar je odziv borze pokazal, da velik obseg poslovanja sam po sebi ne zagotavlja zaupanja trga.
Za podjetnike je primer zanimiv predvsem zaradi razmerja med rastjo, dobičkom in denarnim tokom. Ti kazalniki se lahko gibljejo v različnih smereh. Podjetje lahko ustvarja visoke prihodke in dobiček, obenem pa zaradi obsežnih naložb porabi več denarja, kot ga v določenem obdobju ustvari.
1. Zakaj so vlagatelji tako ostro kaznovali Alphabet?
Alphabet je v tretjem četrtletju ustvaril 127,6 milijarde dolarjev prihodkov, čisti dobiček pa je upadel na 26,5 milijarde dolarjev. Vlagatelji so rezultate presojali predvsem glede na pričakovanja in prihodnje stroške. Razočarala jih je rast ključnih dejavnosti iskanja in oglaševanja, hkrati pa je družba nadaljevala obsežno vlaganje v infrastrukturo.
Po poročanju agencije Associated Press je bil četrtkov padec delnic največji enodnevni odstotni zdrs od začetka njihove kotacije pred več kot dvajsetimi leti. Zaradi velike teže Alphabeta na ameriškem kapitalskem trgu je razprodaja vplivala tudi na širše borzne indekse.
Pri tem je treba razlikovati med poslovno uspešnostjo in borznimi pričakovanji. Cena delnice vključuje oceno vlagateljev, koliko bo podjetje zaslužilo v prihodnosti. Tudi visoki prihodki lahko zato sprožijo padec tečaja, če trg pričakuje boljše rezultate ali manjše stroške.
Pri Alphabetu sta se združila dva pomisleka. Prvi zadeva hitrost rasti dejavnosti, ki ustvarjajo denar za financiranje razvoja. Drugi zadeva obseg izdatkov za tehnologijo, katere prihodnja donosnost ostaja negotova. Takšna kombinacija otežuje ocenjevanje, kdaj bodo današnje naložbe začele dovolj prispevati k poslovanju.
Približno 500 milijard dolarjev izgubljene vrednosti sicer ne pomeni enake izgube na bančnem računu družbe. Gre za zmanjšanje tržne kapitalizacije oziroma skupne borzne vrednosti delnic. Spremenila se je cena, po kateri je trg vrednotil lastništvo podjetja, kar je neposredno prizadelo vrednost naložb delničarjev.
2. Umetna inteligenca zahteva denar danes, donos pa ostaja vprašanje prihodnosti
Razvoj umetne inteligence zahteva več kot programsko opremo. Podjetja potrebujejo podatkovne centre, računsko opremo, električno energijo in strokovnjake. Velik del izdatkov nastane pred trenutkom, ko lahko nova infrastruktura začne ustvarjati prihodke.
Alphabet je v obravnavanem četrtletju za nepremičnine in opremo porabil več kot 51 milijard dolarjev. Ob visokih naložbah je njegov prosti denarni tok znašal negativnih 9,1 milijarde dolarjev. Ta podatek je okrepil vprašanja o tem, kako hitro se bodo velika vlaganja povrnila.
Prosti denarni tok poenostavljeno pokaže, koliko denarja ostane po poslovanju in naložbah v dolgoročna sredstva. Za presojo finančnega položaja je pomemben, ker računovodski dobiček ne pove nujno, koliko denarja ima podjetje na voljo za nove projekte, zmanjšanje dolga ali izplačila lastnikom.
Negativen rezultat v enem četrtletju še ne dokazuje neuspešne naložbene strategije. Gradnja infrastrukture lahko povzroči velike začetne izdatke, koristi pa prinaša več let. Za vlagatelje je ključno, ali bodo prihodnji denarni prilivi upravičili današnjo porabo in prevzeto tveganje.
Zato postajajo pomembna vprašanja o uporabi novih zmogljivosti, pripravljenosti kupcev za plačevanje ter stroških zagotavljanja storitev. Tehnološka zmogljivost mora sčasoma dobiti tudi poslovno utemeljitev. Podjetje mora pokazati, kako bo ponudbo pretvorilo v prihodke in koliko ga bo ustvarjanje teh prihodkov stalo.
Alphabetov primer tako ponazarja napetost med dolgoročnim razvojem in kratkoročnimi pričakovanji kapitalskega trga. Vodstvo lahko gradi zmogljivosti za prihodnja leta, delničarji pa vrednost svojih naložb spremljajo vsak trgovalni dan.
3. Kaj se lahko iz dogajanja naučijo manjša podjetja?
Za manjša podjetja je uporabna predvsem disciplina pri odločanju o naložbah. Pred uvedbo orodja umetne inteligence je smiselno opredeliti problem, ki ga želi podjetje rešiti. To je lahko počasna priprava ponudb, veliko ponavljajočih se vprašanj kupcev ali zamudna obdelava dokumentov.
Naslednji korak je določitev merila uspeha. Če želi podjetje skrajšati pripravo ponudbe, mora poznati sedanjo porabo časa. Če želi izboljšati podporo strankam, lahko spremlja odzivni čas, število uspešno rešenih zahtevkov in zadovoljstvo uporabnikov. Brez začetnega merjenja je težko presoditi dejanski učinek spremembe.
Pri izračunu stroškov je treba poleg naročnine upoštevati uvajanje, usposabljanje zaposlenih, povezovanje z obstoječimi sistemi in preverjanje rezultatov. Prihranek pri eni nalogi lahko spremlja dodatno delo pri drugi. Poslovna korist je zato odvisna od celotnega procesa, v katerem se orodje uporablja.
Smiseln pristop je omejen preizkus z jasnim proračunom in rokom za oceno. Podjetje lahko novo rešitev najprej uporabi pri enem postopku ter na podlagi rezultatov odloči o širitvi. Tako pridobi podatke za odločanje in lažje obvladuje porabo.
Pomembno je tudi načrtovanje denarnega toka. Naložba, ki je dolgoročno obetavna, lahko kratkoročno obremeni sredstva za plače, dobavitelje in tekoče poslovanje. Tudi manjše podjetje mora zato uskladiti razvojne ambicije s svojo sposobnostjo financiranja obdobja, preden se pokažejo merljive koristi.
