Vir slike: Canva
Vlada je v začetku meseca sprejela sklep o aktivaciji sheme subvencioniranega skrajšanega delovnega časa v nekaterih gospodarskih panogah. Namen je ohranjanje delovnih mest in zaščita podjetij pred odpuščanji. Veljala bo tri mesece in sicer od petka, 5. decembra 2025, do 5. marca 2026, je povedal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec.
Shemo subvencioniranega skrajšanega delovnega časa predvideva zakon o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas, ki ga je DZ sprejel junija. Njen namen je, da podjetja skrajšajo delovnik in država to subvencionira, s čimer lahko zaposleni obdržijo svoja delovna mesta, podjetja pa preživijo brez odpuščanj.
Ministri so določili, da bo subvencioniranje veljalo v panogah proizvodnje oblačil, proizvodnje usnja in usnjenih izdelkov, tiskarstva, proizvodnje nekovinskih mineralnih izdelkov, proizvodnje kovin, proizvodnje kovinskih izdelkov, proizvodnje motornih vozil, proizvodnje vozil in proizvodnje pohištva, je naštel Mesec. “To so panoge, pri katerih smo zaznali, da se naročila zmanjšujejo,” je dodal. Ob tem je poudaril, da pri poslabšanju poslovanja ne gre za dolgotrajen trend, pač pa za upad naročil v zadnjem letu zaradi okoliščin, kot so vojna v Ukrajini, napovedi ameriških carin ali usihajoči izvozni trgi. Tudi v navedenih panogah potrjujejo, da gre za začasen pojav, in si želijo pomoči za tri, mogoče šest mesecev.
Delodajalci lahko že oddajo zahtevke v okviru sheme skrajšanega delovnika
Delodajalci iz omenjenih panog lahko od ponedeljka, 8. decembra, na portalu Zavoda RS za zaposlovanje oddajo elektronske vloge za uveljavljanje delnega povračila izplačanega nadomestila plače. Vloge morajo predložiti v roku 15 dni od odreditve dela s skrajšanim delovnim časom.
Zaposleni lahko tako do 5. marca prihodnje leto delajo vsaj polovični delovni čas oziroma se jim delovni čas lahko skrajša za najmanj pet ur tedensko. Pogoj pa je, da vsaj 30 odstotkom delavcev ne morejo zagotavljati 90 odstotkov dela. To bodo podjetja potrdila s pisno izjavo. Delodajalci morajo v vlogi navesti še seznam zaposlenih, ki jim je bilo odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom, obrazložiti okoliščine, priložiti dokumente, ki izkazujejo navedbe v obrazložitvi, ter priložiti pisne odredbe za vse zaposlene na delu s skrajšanim delovnim časom. Vse druge pisne izjave, ki se zahtevajo v postopku uveljavljanja povračila, so že del elektronske vloge in jih ne bo treba posebej prilagati.
Ministri so določili, da bo subvencioniranje veljalo v devetih panogah gospodarstva. Vir slike: Canva
Država bo za te delavce odobrila nadomestilo v višini 60 odstotkov njihove izplačane bruto plače. Podjetje, ki bo to shemo uporabljalo, ne bo smelo odpuščati, prav tako ne bo smelo iti v likvidacijo in si izplačevati dobičkov in dividend. V primeru kršenja teh pogojev bo država zahtevala vračilo prejete subvencije.
Delavci, ki jim bo odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom, se bodo morali v petih delovnih dneh od odreditve prijaviti v posebno evidenco delavcev na zavodu za zaposlovanje. S tem bodo lahko izkoristili tudi možnost usposabljanj ali izobraževanj, ki jih je zavod pripravil za njih.
Vlada namerava po treh mesecih narediti analizo, kako se je shema obnesla. Takrat bo lahko odločila tudi o morebitnem podaljšanju.
Ozadje
K aktivaciji sheme so novembra pozivali predvsem v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). “Vlada si zatiska oči pred resnim stanjem v pomembnem delu gospodarstva. Če se bo v teh panogah ta trend nadaljeval, ne bo niti prepotrebne gospodarske rasti niti pozitivnih bonitetnih ocen za Slovenijo” je takrat opozoril izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček. Kot je spomnil, je Slovenija v prvem letošnjem četrtletju zabeležila padec bruto domačega proizvoda (BDP). Boljše ni bilo niti drugo trimesečje, tako da je bilo v zasebnem sektorju izgubljenih več tisoč delovnih mest. V tretjem četrtletju se je slika predvsem po zaslugi gradbeništva nekoliko izboljšala, a je predelovalna industrija še vedno beležila negativne rezultate, je povzel.
Obseg predelovalne industrije se v prvih devetih mesecih letos po njegovih besedah medletno skrčil za odstotek, medtem ko se je na ravni EU okrepil za 1,5 odstotka. “Visoki so padci pri srednje in nizko tehnološko zahtevnih izdelkih, ki jih najdemo predvsem v avtomobilski industriji, v strojni industriji, industriji pohištva, kovinski industriji in drugih sorodnih panogah,” je pojasnil.
Kot je nadaljeval, so nekatera podjetja že prešla na skrajšan delovnik ali zaposlene poslala na čakanje, denimo Domel in Sij Acroni. Druga pa so se odločila tudi za odpuščanje, med njimi Orodjarstvo Gorjak. “Zaskrbljujoče informacije prihajajo tudi iz podjetij v tuji lasti. Opozarjajo na možne selitve proizvodnje – med njimi tudi največja podjetja – njihov morebitni odhod bi lahko pomembno vplival na dobaviteljske verige slovenskih podjetij,” je dodal.
Vir: STA, GZS
