Obvezni podatki na spletni strani ali v trgovini

Obvezni podatki na spletni strani so eno prvih vprašanj, ki si jih mora postaviti vsak, ki prodaja prek spleta. Spletna trgovina predstavlja relativno novo pojavno obliko prodaje, kjer prodajalec in kupec nista sočasno prisotna. Zato poleg splošne zakonodaje veljajo tudi predpisi, ki urejajo elektronsko poslovanje, in predpisi o varstvu potrošnikov – področje ureja tako slovenska kot evropska zakonodaja.

Poseben problem predstavlja uporaba prava in sodne pristojnosti v primeru spora, saj za potrošniške spore veljajo specifične določbe. Potrošnik je definiran kot fizična oseba, ki ne deluje za namen trgovske, poslovne ali poklicne dejavnosti, in ga v tem članku štejemo za večinskega uporabnika spletnih trgovin.

Prodaja prek spleta je možna s sklenitvijo prodajne pogodbe v elektronski obliki, npr. prek elektronske pošte ali prek posebne aplikacije, ki omogoča avtomatiziran nakup. Pri obravnavani temi je bistveno, da ima spletna stran objavljene vse obvezne sestavine, da je potrošnik ustrezno obveščen o prodajalcu, da ima prodajalec ustrezno oblikovane in objavljene splošne pogoje ter da se s potrošnikom ustrezno komunicira prek komercialnih elektronskih sporočil. Poleg tega mora biti spletna stran usklajena tudi s Splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR).

Kateri obvezni podatki na spletni strani so zahtevani

Bistvenega pomena je možnost identifikacije ponudnika blaga. Na internetni strani morajo biti potrošnikom lahko in stalno dostopne vsaj sledeče informacije (skladno z določbo 43.a člena Zakona o sodnem registru):

1. firmo in sedež družbe,
2. sodišče, pri katerem je subjekt vpisa vpisan,
3. matično številko,
4. znesek osnovnega kapitala, iz katerega mora biti razvidno, kolikšen del osnovnega kapitala je vpoklican,
5. če je bil zoper družbo uveden postopek za prenehanje družbe, je treba na spletni strani objaviti tudi pravno dejstvo začetka tega postopka (npr. v likvidaciji, v stečaju ipd.).

Dodatni podatki pri spletni trgovini

Obvezni podatki na spletni strani se s tem ne izčrpajo – dodatne specifične zahteve se nanašajo tudi na imetnike spletnih trgovin. Upoštevaje določila evropske direktive o elektronskem poslovanju morajo biti poleg zgoraj navedenih stalno dostopni tudi sledeči podatki:

• telefonsko številko, številko telefaksa (če ga uporabljajo) in veljaven naslov elektronske pošte družbe, kadar so na voljo,
• podatek o zavezanosti za DDV in identifikacijska številka za DDV,
• matična številka,
• če je za dejavnost potrebno kakršno koli dovoljenje, je potrebna navedba dovoljenja in nadzornega organa.

Varstvo osebnih podatkov (GDPR)

Če prodajalec pri poslovanju zbira ali drugače obdeluje osebne podatke kupcev (npr. ime, naslov, e-pošto za namene naročila in dostave), mora to storiti v skladu s Splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR) in slovenskim Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2). Od uveljavitve GDPR leta 2018 (in ZVOP-2 leta 2023) register zbirk osebnih podatkov pri Informacijskem pooblaščencu ne obstaja več – obveznost predhodne prijave zbirk je bila ukinjena. Namesto tega mora prodajalec:

• imeti pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov (npr. izpolnitev naročila, zakonska obveznost, privolitev za neposredno trženje),
• kupce jasno seznaniti s tem, katere podatke zbira, za kateri namen in koliko časa jih hrani (npr. v politiki zasebnosti),
• voditi lastno evidenco dejavnosti obdelave, kadar je to zanj obvezno,
• zagotoviti ustrezno tehnično in organizacijsko zaščito zbranih podatkov.

Obveščenost potrošnika in splošni pogoji

Potrošnika je treba seznaniti z vsemi potrebnimi podatki, da se lahko odloči za nakup, kar vključuje predvsem podatke o bistvenih lastnostih izdelkov in njihovo ceno z natančno navedbo vseh morebitnih dajatev in stroškov dostave. Potrošnik mora biti seznanjen s ceno blaga in z vsemi pripadajočimi stroški že v fazi oglaševanja.

Še preden potrošnik odda svoje naročilo, mora biti seznanjen tudi:

• z jasnimi in razumljivimi informacijami o postopku naročanja,
• z možnostjo, da pred oddajo naročila prepozna in popravi morebitne napake,
• z informacijo, ali mu bo besedilo splošnih pogojev tudi po sklenitvi pogodbe na voljo, da ga po želji shrani in reproducira,
• z jeziki, v katerih je možna sklenitev prodajne pogodbe.

Vsebina splošnih pogojev je odvisna od spletnega prodajalca. Smiselno je razmišljati v smeri potrditve splošnih pogojev s strani kupca, preden ta opravi nakup, prav tako je priporočljivo urediti tudi zbiranje, uporabo in način varovanja osebnih podatkov v skladu z GDPR (glej zgoraj).

Pri pogodbah, sklenjenih na daljavo ali zunaj poslovnih prostorov, mora potrošnik poleg zgoraj navedenih informacij najpozneje, preden ga pogodba ali ponudba zavezuje, prejeti še informacije o naslovu, na katerem podjetje dejansko opravlja dejavnost, o morebitnih stroških uporabe komunikacijskega sredstva, o pogojih, rokih in postopku za uveljavljanje pravice do odstopa od pogodbe, o stroških vračila blaga ter o morebitnem neobstoju pravice do odstopa od pogodbe.

Če podjetje ne posreduje informacij o dodatnih stroških, jih potrošnik ni dolžan plačati. Podjetje mora zagotoviti, da potrošnik pri sklenitvi pogodbe na daljavo z uporabo elektronskih sredstev izrecno potrdi, da se z oddajo naročila strinja s plačilom – funkcija, ki sproži oddajo naročila, mora biti označena z besedami »naročilo z obveznostjo plačila« ali drugo enakovredno izjavo. Če podjetje tega ne spoštuje, potrošnika pogodba ali naročilo ne zavezuje. Podjetje mora na spletni strani najpozneje na začetku postopka naročanja jasno navesti tudi morebitne omejitve glede dostave ali oblik plačila.

Vračilo naročenega blaga

Obvezni podatki na spletni strani vključujejo tudi jasne informacije o vračilu naročenega blaga. Ena od pomembnejših zakonsko predpisanih vsebin splošnih pogojev so podatki o možnosti in načinu odstopa od pogodbe. Potrošnik lahko v 14-dnevnem roku sporoči prodajalcu, da odstopa od pogodbe, ne da bi mu bilo treba navesti razlog za svojo odločitev. Po zakonodaji je pogodba formalno sklenjena, ko se potrošnik strinja s splošnimi pogoji prodaje in mu prodajalec po naročilu pošlje potrditev prejema naročila. Prodajalec mora svojo obveznost iz prodajne pogodbe izpolniti najkasneje v 30 dneh od sklenitve pogodbe, če se ni sam zavezal storitve opraviti prej.

Izvensodno reševanje sporov

Pomembna sprememba: Evropska platforma za spletno reševanje potrošniških sporov (SRPS/ODR), ki jo je prej urejala Uredba (EU) št. 524/2013, je bila na podlagi Uredbe (EU) 2024/3228 ukinjena in je 20. julija 2025 prenehala delovati. Če imate na svoji spletni strani še vedno objavljeno povezavo do platforme webgate.ec.europa.eu/odr, jo odstranite – povezava ne deluje več in take zahteve v zakonodaji ni več.

Obveznost obveščanja potrošnikov o možnosti izvensodnega reševanja sporov (ADR) sicer ostaja. Trgovci, ki so zavezani ali se odločijo sodelovati v postopku izvensodnega reševanja spora, morajo na svoji spletni strani navesti kontaktne podatke pristojnega izvajalca izvensodnega reševanja potrošniških sporov (IRPS), pri katerem lahko potrošnik vloži pobudo.

Skratka: obvezni podatki na spletni strani niso le formalnost, temveč zakonska obveznost, katere kršitev lahko sankcionira tržni inšpektorat.

Pogosta vprašanja

Ali moram na spletni strani še vedno objaviti povezavo do platforme ODR?

Ne. Evropska platforma za spletno reševanje sporov je 20. julija 2025 prenehala delovati, zato take povezave ni več treba (in smiselno) objavljati. Obveznost obveščanja o izvensodnem reševanju sporov sicer ostaja, le da zdaj kaže na pristojnega izvajalca IRPS, ne na ukinjeno platformo.

Ali moram osebne podatke kupcev prijaviti Informacijskemu pooblaščencu?

Ne. Register zbirk osebnih podatkov in obveznost njihove prijave sta bila ukinjena z uveljavitvijo GDPR leta 2018 oziroma dokončno z ZVOP-2 leta 2023. Namesto tega mora prodajalec zagotoviti pravno podlago za obdelavo, preglednost do kupcev in ustrezno zaščito podatkov.

Kateri obvezni podatki na spletni strani morajo biti stalno dostopni?

Obvezni podatki na spletni strani, ki morajo biti stalno dostopni, so najmanj firma in sedež družbe, sodišče vpisa, matična številka in znesek osnovnega kapitala (43.a člen Zakona o sodnem registru), pri spletnih trgovinah pa še kontaktni podatki, ID za DDV in morebitno dovoljenje za dejavnost.

Sorodne vsebine

• Pravni vidiki spletnega portala

Ta prispevek je bil pripravljen na podlagi zakonodaje ter sodne in upravne prakse, veljavne v času priprave besedila, in ne predstavlja pravnega nasveta.

VIRI:

• Zakon o sodnem registru (ZSReg)
• Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1)
• Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2)
• Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR)
• Uredba (EU) 2024/3228 o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 524/2013 (ukinitev platforme ODR)