Obvezni podatki na spletni strani ali v trgovini

Obvezni podatki na spletni strani so eno prvih vprašanj, ki si jih mora postaviti vsak, ki prodaja prek spleta. Spletna trgovina predstavlja relativno novo pojavno obliko prodaje, kjer prodajalec in kupec nista sočasno prisotna. Zato poleg splošne zakonodaje veljajo tudi predpisi, ki urejajo elektronsko poslovanje, in predpisi o varstvu potrošnikov – področje ureja tako slovenska kot evropska zakonodaja.

Poseben problem predstavlja uporaba prava in sodne pristojnosti v primeru spora, saj za potrošniške spore veljajo specifične določbe. Potrošnik je definiran kot fizična oseba, ki ne deluje za namen trgovske, poslovne ali poklicne dejavnosti, in ga v tem članku štejemo za večinskega uporabnika spletnih trgovin.

Prodaja prek spleta je možna s sklenitvijo prodajne pogodbe v elektronski obliki, npr. prek elektronske pošte ali prek posebne aplikacije, ki omogoča avtomatiziran nakup. Pri obravnavani temi je bistveno, da ima spletna stran objavljene vse obvezne sestavine, da je potrošnik ustrezno obveščen o prodajalcu, da ima prodajalec ustrezno oblikovane in objavljene splošne pogoje ter da se s potrošnikom ustrezno komunicira prek komercialnih elektronskih sporočil. Poleg tega mora biti spletna stran usklajena tudi s Splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR).

Kateri obvezni podatki na spletni strani so zahtevani

Bistvenega pomena je možnost identifikacije ponudnika blaga. Subjekti vpisa v sodni register (na primer d.o.o. in d.d.), ki imajo domačo stran, morajo na njej objaviti vsaj naslednje podatke (43.a člen Zakona o sodnem registru). Samostojni podjetniki se v sodni register ne vpisujejo, zanje veljajo zahteve iz naslednjega razdelka:

1. firmo in sedež družbe,
2. sodišče, pri katerem je subjekt vpisa vpisan,
3. matično številko,
4. znesek osnovnega kapitala, iz katerega mora biti razvidno, kolikšen del osnovnega kapitala je vpoklican,
5. če je bil zoper družbo uveden postopek za prenehanje družbe, je treba na spletni strani objaviti tudi pravno dejstvo začetka tega postopka (npr. v likvidaciji, v stečaju ipd.).

Dodatni podatki pri spletni trgovini

Obvezni podatki na spletni strani se s tem ne izčrpajo – dodatne specifične zahteve se nanašajo tudi na imetnike spletnih trgovin. Po 5. členu Zakona o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT), ki prenaša evropsko direktivo o elektronskem poslovanju, mora ponudnik storitev na svojih spletnih straneh zagotoviti lahek, neposreden in stalen dostop (s povezavami na glavni strani) do naslednjih podatkov:

• podatke o podjetju in sedežu ter veljaven elektronski naslov za hitro in učinkovito komuniciranje (pri pogodbah na daljavo mora potrošnik pred sklenitvijo pogodbe prejeti tudi telefonsko številko, 130. člen ZVPot-1),
• davčno številko (ZEPT 5. člen); če ste zavezanec za DDV, navedite tudi identifikacijsko številko za DDV (ZEPT te zahteve izrecno ne omenja, zato je to priporočilo),
• matična številka,
• podatke o dovoljenjih, ki jih dejavnost zahteva, in pristojnih nadzornih organih; pri reguliranih poklicih tudi poklicno združenje, poklicni naziv in državo, v kateri je bil podeljen.

Varstvo osebnih podatkov (GDPR)

Če prodajalec pri poslovanju zbira ali drugače obdeluje osebne podatke kupcev (npr. ime, naslov, e-pošto za namene naročila in dostave), mora to storiti v skladu s Splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR) in slovenskim Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2). Od uveljavitve GDPR leta 2018 (in ZVOP-2 leta 2023) register zbirk osebnih podatkov pri Informacijskem pooblaščencu ne obstaja več – obveznost predhodne prijave zbirk je bila ukinjena. Namesto tega mora prodajalec:

• imeti pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov (npr. izpolnitev naročila, zakonska obveznost, privolitev za neposredno trženje),
• kupce jasno seznaniti s tem, katere podatke zbira, za kateri namen in koliko časa jih hrani (npr. v politiki zasebnosti),
• voditi lastno evidenco dejavnosti obdelave, kadar je to zanj obvezno,
• zagotoviti ustrezno tehnično in organizacijsko zaščito zbranih podatkov.

Obveščenost potrošnika in splošni pogoji

Potrošnika je treba seznaniti z vsemi potrebnimi podatki, da se lahko odloči za nakup, kar vključuje predvsem podatke o bistvenih lastnostih izdelkov in njihovo ceno z natančno navedbo vseh morebitnih dajatev in stroškov dostave. Cena mora biti vidno označena in vključevati DDV, če je podjetje zavezanec za DDV (14. člen ZVPot-1), pri spletni ponudbi pa mora biti poleg cene jasno navedeno, ali vključuje stroške dostave; informacije o morebitnih dodatnih stroških prevoza ali dostave mora potrošnik prejeti pred sklenitvijo pogodbe oziroma preden ga zavezuje ponudba (18. člen ZVPot-1).

Še preden potrošnik odda svoje naročilo, mora biti seznanjen tudi:

• z jasnimi in razumljivimi informacijami o postopku naročanja,
• z možnostjo, da pred oddajo naročila prepozna in popravi morebitne napake,
• z informacijo, ali mu bo besedilo splošnih pogojev tudi po sklenitvi pogodbe na voljo, da ga po želji shrani in reproducira,
• z jeziki, v katerih je možna sklenitev prodajne pogodbe.

Vsebina splošnih pogojev je odvisna od spletnega prodajalca. Smiselno je razmišljati v smeri potrditve splošnih pogojev s strani kupca, preden ta opravi nakup, prav tako je priporočljivo urediti tudi zbiranje, uporabo in način varovanja osebnih podatkov v skladu z GDPR (glej zgoraj).

Pri pogodbah, sklenjenih na daljavo ali zunaj poslovnih prostorov, mora potrošnik poleg zgoraj navedenih informacij najpozneje, preden ga pogodba ali ponudba zavezuje, prejeti še informacije o naslovu, na katerem podjetje dejansko opravlja dejavnost, o morebitnih stroških uporabe komunikacijskega sredstva, o pogojih, rokih in postopku za uveljavljanje pravice do odstopa od pogodbe, o stroških vračila blaga ter o morebitnem neobstoju pravice do odstopa od pogodbe.

Če podjetje ne posreduje informacij o dodatnih stroških, jih potrošnik ni dolžan plačati. Podjetje mora zagotoviti, da potrošnik pri sklenitvi pogodbe na daljavo z uporabo elektronskih sredstev izrecno potrdi, da se z oddajo naročila strinja s plačilom – funkcija, ki sproži oddajo naročila, mora biti označena z besedami »naročilo z obveznostjo plačila« ali drugo enakovredno izjavo. Če podjetje tega ne spoštuje, potrošnika pogodba ali naročilo ne zavezuje. Podjetje mora na spletni strani najpozneje na začetku postopka naročanja jasno navesti tudi morebitne omejitve glede dostave ali oblik plačila.

Vračilo naročenega blaga

Obvezni podatki na spletni strani vključujejo tudi jasne informacije o vračilu naročenega blaga. Ena od pomembnejših zakonsko predpisanih vsebin splošnih pogojev so podatki o možnosti in načinu odstopa od pogodbe. Potrošnik lahko v 14-dnevnem roku sporoči prodajalcu, da odstopa od pogodbe, ne da bi mu bilo treba navesti razlog za svojo odločitev. Prejem naročila v elektronski obliki mora ponudnik takoj potrditi s potrdilom o prejemu v elektronski obliki (7. člen ZEPT), potrdilo o sklenjeni pogodbi pa mora potrošnik dobiti na trajnem nosilcu podatkov v razumnem času po sklenitvi pogodbe na daljavo, najpozneje ob dostavi blaga ali pred začetkom opravljanja storitve (132. člen ZVPot-1). Podjetje mora svojo obveznost iz pogodbe izpolniti brez odlašanja, najpozneje v 30 dneh po sklenitvi pogodbe, razen če sta se stranki dogovorili drugače (26. člen ZVPot-1).

Izvensodno reševanje sporov

Pomembna sprememba: Evropska platforma za spletno reševanje potrošniških sporov (SRPS/ODR), ki jo je prej urejala Uredba (EU) št. 524/2013, je bila na podlagi Uredbe (EU) 2024/3228 ukinjena: od 20. marca 2025 pritožb ni več sprejemala, Uredba (EU) št. 524/2013 pa je prenehala veljati 20. julija 2025. Če imate na svoji spletni strani še vedno objavljeno povezavo do platforme webgate.ec.europa.eu/odr, jo odstranite; po navedbah ministrstva za gospodarstvo (gov.si, 7. 3. 2025) je z ukinitvijo platforme prenehala veljati tudi s tem povezana obveznost iz Zakona o izvensodnem reševanju potrošniških sporov.

Obveznost obveščanja potrošnikov o možnosti izvensodnega reševanja sporov (ADR) sicer ostaja. Ponudnik mora pred sklenitvijo pogodbe na svoji spletni strani in v splošnih pogojih jasno navesti, katerega izvajalca IRPS priznava kot pristojnega za reševanje spora (vsaj firmo, elektronski naslov in telefonsko številko). Če ne priznava nobenega izvajalca IRPS, mora potrošnika na to posebej opozoriti (32. člen ZIsRPS). Če pritožbi ne ugodi, mora potrošniku podatke o izvajalcu IRPS poslati na trajnem nosilcu podatkov skupaj z razlogi za zavrnitev.

Skratka: obvezni podatki na spletni strani niso le formalnost, temveč zakonska obveznost, katere kršitev lahko sankcionira tržni inšpektorat.

Kje piše, kaj morate objaviti

Obvezni podatki izhajajo iz več predpisov, ki veljajo za različne ponudnike. Spodnji pregled kaže, kdo mora kaj objaviti in kje je to zapisano.

Tržni inšpektorat nadzira izvajanje ZVPot-1. Aktualna pojasnila za podjetja objavlja SPOT.

Pogosta vprašanja

Ali moram na spletni strani še vedno objaviti povezavo do platforme ODR?

Ne. Evropska platforma za spletno reševanje sporov je prenehala delovati (pritožb ni več sprejemala od 20. marca 2025, uredba o njej je prenehala veljati 20. julija 2025), zato povezave ni več smiselno objavljati. Obveznost obveščanja o izvensodnem reševanju sporov sicer ostaja, le da zdaj kaže na pristojnega izvajalca IRPS, ne na ukinjeno platformo.

Ali moram osebne podatke kupcev prijaviti Informacijskemu pooblaščencu?

Ne. Register zbirk osebnih podatkov in obveznost njihove prijave sta bila ukinjena z uveljavitvijo GDPR leta 2018 oziroma dokončno z ZVOP-2 leta 2023. Namesto tega mora prodajalec zagotoviti pravno podlago za obdelavo, preglednost do kupcev in ustrezno zaščito podatkov.

Kateri obvezni podatki na spletni strani morajo biti stalno dostopni?

Obvezni podatki na spletni strani, ki morajo biti stalno dostopni, so najmanj firma in sedež družbe, sodišče vpisa, matična številka in znesek osnovnega kapitala (43.a člen Zakona o sodnem registru), pri spletni prodaji pa še veljaven elektronski naslov, davčna številka in podatki o morebitnem dovoljenju za dejavnost ter nadzornem organu (5. člen ZEPT).

Ali mora samostojni podjetnik na spletni strani objaviti podatke po 43.a členu ZSReg?

43.a člen ZSReg se nanaša na subjekte vpisa v sodni register, med katere samostojni podjetniki po 3. členu ZSReg ne sodijo. Kot ponudnik storitev informacijske družbe pa mora s.p. po 5. členu ZEPT zagotoviti dostop do podatkov o podjetju in sedežu, elektronskega naslova, matične in davčne številke ter podatkov o dovoljenjih.

Kdaj moram potrditi prejem spletnega naročila?

Takoj. Ponudnik mora prejem naročila v elektronski obliki potrditi s potrdilom o prejemu v elektronski obliki (7. člen ZEPT). Ta zahteva ne velja, če se pogodba sklene izključno z izmenjavo elektronske pošte ali primerljivimi posamičnimi sporočili.

Kako mora biti označen gumb za oddajo naročila?

Z besedami »naročilo z obveznostjo plačila« ali z drugo izjavo, iz katere nedvoumno izhaja, da je z oddajo naročila povezana obveznost plačila. Če podjetje tega ne spoštuje, potrošnika pogodba ali naročilo ne zavezuje (132. člen ZVPot-1).

Sorodne vsebine

• Pravni vidiki spletnega portala

Ta prispevek je bil pripravljen na podlagi zakonodaje ter sodne in upravne prakse, veljavne v času priprave besedila, in ne predstavlja pravnega nasveta.

VIRI:

• Zakon o sodnem registru (ZSReg)
• Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1)
• Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2)
• Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR)
• Uredba (EU) 2024/3228 o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 524/2013 (ukinitev platforme ODR)