Možnosti za množično financiranje (Vir slike: Picjumbo.com)
Zaradi bančne krize in omejenih možnosti za zaposlovanje se je množično financiranje močno razširilo v preteklem desetletju. K temu je pripomogel tudi razvoj socialnih omrežij in drugih informacijskih tehnologij, ki lajšajo povezovanje in marketing med potrošniki in podjetniki. Na nek način gre za novo obliko potrošništva, saj se lahko vsakdo vključi v financiranje podjetniških idej in drugih projektov in v zameno za vložek dobi izdelek ali pa lastniški delež v podjetju.
Množično financiranje poteka na spletnih platformah kot so Kickstarter, Angel List, IndieGoGo in Funderbeam. Uporabnik lahko na teh platformah predstavi svojo podjetniško idejo, od množice obiskovalcev pa nato na podlagi majhnih investicij zbere zadosten znesek za zagon podjetja. V bistvenem se takšna vrsta financiranja uporablja za podpiranje inovativnih start-up idej, tudi umetniških del in nedobičkonosnih dobrodelnih projektov.
Na kratko o terminologiji
Platforma je spletna stran, ki povezuje uporabnike z idejo in potencialne investitorje. Upravljalci spletne platforme skrbijo za pregleden in zakonit potek transakcij, ter varujejo obe stranki – podjetnika oziroma ponudnika, ter potrošnika oziroma investitorja.
Uporabnik je vsak, ki na spletu predstavi svojo idejo. Lahko gre za poslovno idejo ali pa drugačen, recimo dobrodelen projekt, ki potrebuje financiranje za zagon. Uporabnik spletne platforme predstavi svojo idejo (t.i. pitch) in tam zbira zastavljeni znesek. Ko ga doseže, se sredstva sprostijo in lahko prične z uresničevanjem svoje ideje.
Množica investitorjev (ang. crowd) je skupina potrošnikov, ki se s pomočjo spletne platforme odločijo, ali bodo investirali v projekt.
Različni načini množičnega financiranja
Najbolj pogost tip množičnega financiranja je t.i. lastniško financiranje. Po naravi je najbližje klasičnim modelom angelskih naložb in tveganega kapitala. V bistvenem gre za to, da investitor v zameno za svoj vložek prejme lastniški delež v podjetju. Spletne platforme, ki to omogočajo so med drugim Angel List, CircleUp in Micro Ventures.
Druga, najbrž najbolj komercialno poznana in priljubljena oblika množičnega financiranja je t.i. nagradno financiranje. Gre za obliko množinega financiranja, ki v zameno za vložek ponudi končni izdelek po nižji ceni. Splošno poznane platforme za nagradno financiranje so Kickstarter in IndieGoGo, ki so v zadnjih letih v hitrem porastu. Omenjeni platformi sta najbolj priljubljeni med potrošniki in povprečnimi uporabniki spleta, saj gre za enostavno naložbo s hitrim, enkratnim donosom.
Poleg omenjenih dveh oblik financiranja, poznamo tudi donacijsko financiranje, ki je namenjeno zbiranju sredstev za dobrodelne in neprofitne organizacije. Kakršnakoli humanitarna akcija ali podobno oglaševan projekt je po svoji naravi oblika donacijskega financiranja, saj vložek investitorju ne povrne donosa, vendar se porabi za dobrodelen namen. Na takšen način se pogosto financirajo tudi umetniška dela.
Zadnja izmed priljubljenih oblik množičnega financiranja je t.i. dolžniško financiranje, ki uporabniku v bistvu olajša pridobivanje kredita. Uporabnik z množico ljudi sklene posojilno oziroma kreditno pogodbo, ter si tako zagotovi obrestno financiranje, ki ga v začetni fazi poslovanja morda ne bi moral pridobiti pri banki. Najbolj razpoznavna spletna platforma je SoMoLend, ki pa deluje predvsem v Združenih državah Amerike.
V zadnjih letih so se razvile tudi t.i. hibridne oblike množičnega financiranja. Med njih spada tudi britanska platforma Funderbeam, ki je združila različne oblike zbiranja investicij in k celotni zgodbi dodala tehnologijo veriženja blokov (ang. blockchains). Uporabniki in potrošniki lahko investirajo s pomočjo spletnih kovančkov, na ta način pa nastanejo samo-izvršljive pogodbe. Na tak način se investitorji izognejo tveganju nihanja valute, čezmejnim oviram in drugim omejitvam, ki jih predstavljajo klasični načini investiranja.
