Zvišali so se prispevki za socialno varnost samozaposlenih

Množično financiranje (crowdfunding)

Množično financiranje, bolj poznan je angleški izraz crowdfunding, je čedalje bolj priljubljen način financiranja podjetniških projektov. Za razliko od nekaterih drugih novosti, smo bili Slovenci v tem primeru zelo hitro dojemljivi.
Množično financiranje (crowdfunding)

Množično financiranje / crowdfunding

Še več, glede na majhnost naše države, nekolikšen zaostanek v podjetniški miselnosti, razvitosti podpornega okolja za razvoj podjetništva in na splošno slabim gospodarskim razmeram, lahko rečemo, da smo Slovenci pravzaprav rekorderji na področju množičnega zbiranja sredstev. Slovenski projekti so v zadnjih nekaj letih, v veliki meri tudi s pomočjo iniciative Slovenia Crowdfunding, zbraliskupno že okoli 10 milijonov evrov sredstev, kar je izjemen znesek, če ga primerjamo z ostalimi investicijami v podjetja, ki so na začetku svoje poti v Sloveniji.

Kaj je množično financiranje?

Množično financiranje (crowdfunding) je definirano kot skupen nastop posameznikov v podporo določenemu projektu, ki se v zadnjem času najbolj učinkovito organizirajo prek različnih spletnih platform. Lahko gre za najrazličnejše projekte: dobrodelne, umetniške, glasbene, razvoj tehnoloških izdelkov, kot si lahko ogledate v spodnjem promocijskem videoposnetku Kickstarterja:

 

V tem članku se bomo usmerili predvsem na področja, ki so vezana na podporo produktov mladih podjetij oziroma startupov.

Množično financiranje ima v grobem tri oblike podpore za zbiratelje sredstev:

  • Lastniško financiranje,

  • dolžniško financiranje,

  • nagradno / donacijsko financiranje.

Ravno zadnja oblika financiranja, kjer podpornik donira sredstva zaradi simpatij do projekta ali pa ker v zameno prejme izdelek po promocijski ceni ali z ekskluzivnimi dodatki, je trenutno najbolj aktualna.

Pogoji za sodelovanje

Pogoji za prijavo projekta se razlikujejo glede na platformo, za katero se odločimo. Poglejmo si osnovne pogoje za Kickstarter in Indiegogo, ki sta med Slovenci daleč najbolj priljubljeni crowdfunding platformi.

Kickstarter: Prvi pogoj, ki pogosto predstavlja težave slovenskim podjetnikom, je ta, da mora imeti podjetnik prijavljeno stalno bivališče v eni izmed sledečih držav: v Veliki Britaniji, Združenih državah Amerike, Kanadi, Avstraliji ali Novi Zelandiji ter na Nizozemskem, Švedskem, Danskem, Norveškem ali Irskem. Nekateri slovenski podjetniki, ki so svoj projekt že predstavili na Kickstarterju, so se znašli tako, da so za pomoč zaprosili svoje sorodnike ali znance, ki prebivajo v omenjenih državah. A kanček previdnosti tu ne bo odveč – oseba mora biti zaupanja vredna, saj bo navsezadnje dobila vaš denar! Oseba, ki bo prijavila projekt na Kickstarterju, mora poleg stalnega prebivališča imeti odprt transakcijski račun, kreditno ali debetno kartico, veljaven osebni dokument (vozniško dovoljenje, osebna izkaznica ali potni list), elektronski naslov ter mora biti starejša od 18 let.

Indiegogo: Pogoji za sodelovanje na Indiegogu so veliko bolj ohlapni. Sodeluje namreč lahko vsakdo, ne glede na državo, v kateri ima prijavljeno stalno bivališče. Posameznik pa mora biti starejši od 18 let ter mora imeti elektronsko pošto in PayPal račun, ki dovoljuje sprejemanje denarja v ameriških dolarjih, kanadskih dolarjih, avstralskih dolarjih, evrih ali britanskih funtih.

Ali množično financiranje konkurira angelskemu kapitalu?

Tovrstni vir financiranja je izredno dobrodošel v trenutnih časih, še posebej glede na krizo v bančnem sektorju, glede na dejstvo, da je Klub Poslovnih angelov Slovenije v fazi mirovanja, sredstva z razpisov pa zaradi spremljajočih pogojev (zaposlitve, časovni okviri…) pogosto niso najbolj optimalen vir financiranja mladih podjetij.

Za komentar smo prosili Jugoslava Petkoviča, ki je eden največjih poznavalcev angelskega investiranja pri nas ter tudi sam poslovni angel: “Angeli investirajo tipično znotraj panog, ki jih dobro poznajo. Na ta način sprejmejo “le” tveganje izvedbe, torej ali ta ekipa lahko ta projekt zares izvede, tveganje trga pa je manjše, saj angel trg pozna. V tako majhnem in nezrelem startup ekosistemu, kot ga imamo v Sloveniji, to pomeni, da obstaja marsikatera panoga, kjer preprosto ni angelskih investitorjev, ki bi tja sploh investirali. Ali pa je ekipa popolnoma neizkušena in ne uspe investitorjev prepričati, da bi jim zaupali izvedbo. To so idealni primeri za zbiranje denarja preko crowdfunding platform in to tudi pojasni, zakaj je toliko slovenskih projektov uspešnih pri tej metodi financiranja. Marsikateri med njimi bi v bolj zrelem okolju, kjer je več angelskih investitorjev, zbrali denar pri njih.”

Oglejte si poglobljen pregled slovenskih kampanj množičnega financiranja.

Množično financiranje je primerno tudi za razvite trge

Meni, da je množično financiranje primerno tudi za že razvite trge: “Crowdfunding je primeren tudi za projekte na nasičenih trgih, torej kjer je konkurenca že velika in je veliko tveganje, ali bo trg sprejel še enega konkurenta. V tem primeru lahko npr. investitor reče, da če ekipa zbere določeno število podpornikov ali določen znesek na crowdfunding platformi, ga bo to prepričalo, da tudi sam investira. S tem investitor zmanjša tveganje, podjetnik pa si lahko privošči na crowdfunding platformi postaviti nižji cilj, ki je bolj izvedljiv.”

Blaž Kos, nekoč vodja zgoraj omenjenega Kluba Poslovnih angelov Slovenije, sedaj pa vodja programa Start:up Geek House v Tehnološkem parku Ljubljana, v razvoju množičnega financiranja pričakuje poudarek na lastniškem financiranju. “V zadnjih letih se je pričela tehnološka disrupcija še bolj konservativnih panog, med katerimi je tudi finančni sektor. Med revolucionarne inovacije, kot so virtualna valuta, mikroplačila, POS terminal na mobilnem telefonu, ipd. spada zagotovo tudi crowdfunding. Na podlagi statističnih podatkov je crowdfunding pomemben vir financiranja podjetij z napovedanim zelo pozitivnim trendom. Večina platform je trenutno vezanih na nagrado, posojilo, nakup ipd., soočenje s formalnimi ovirami bo zagotovo prineslo več platform vezanih tudi na lastniško financiranje,” meni Blaž.

O skorajda vseh slovenskih crowdfunding projektih smo obširno pisali tudi na našem portalu, nekaj arhivskih objav si lahko ogledate v nadaljevanju:

Našteli smo le nekaj projektov, ki so bili realizirani v zadnjih nekaj letih, zbrana številka pa skupaj že znatno presega več milijonov evrov, kar je za startupe ter slovenske razmere izredno visoka številka.

Zato nas je zanimalo, če crowdfunding na nek način izpodriva in ogroža klasične oblike investiranja, predvsem angelske investicije, ki so najbolj pogoste v startup svetu. Blaž meni, da ja: “Z mnogimi platformami po vsem svetu in različnimi pristopi, crowdfunding zagotovo postaja pomembna alternativa angelskemu in drugemu financiranju. Glede na to, da bodo ostale investicije, kot so borza, nepremične ipd. v prihodnje vedno bolj tvegane, nepredvidljive in kompleksne, bodo ljudje še z večjim veseljem vlagali v konkretne podjetniške projekte. Več, kot bo nastalo uspešnih podjetij s tovrstnim financiranjem, več ljudi bodo te uspešne in donosne zgodbe navdušile za sodelovanje v tovrstnih investicijah.”, je zaključil.

Poglejmo še uspešnost projektov glede na izbiro plafotorme. Slovenski projekti so zaenkrat najbolj uspešni na plaformi Kickstarter, ki je najbolj v porastu tudi v svetovnem merilu. Sledi mu Indiegogo, kjer so pravila za sodelovanje nekoliko bolj ohlapna, čakalna vrsta je krajša, pomembna razlika pa je tudi ta, da sredstev ni potrebno zbrati do želene višine, pač pa lahko projekt brez vračanja denarja nadaljujemo tudi, če želenega zneska nismo uspeli zbrati. V zadnjem času gre trend v nišne strani, pred kratkim je startal projekt Trevolta, ki omogoča avanturistom, da prek njega od podpornikov zberejo sredstva za izvedbo njihovih avanturističnih podvigov po celotnem svetu.

Crowdfunding omogoča učinkovito testiranje trga

Poleg samega investicijskega vidika, je množično financiranje pomembno še iz enega vidika: sredstva se pridobi (ali pa ne pridobi) od tistih, ki si produkt res želijo. To pomeni, da z nastopom na platformah za množično financiranje na edinstven način stestiramo trg.

“Na crowdfunding plaftormah lahko dobro testiraš trg po tem, ko je šel izdelek že skozi začetne faze uporabniških testov. Po tem, ko je kampanja v fazi zbiranja sredstev namreč težko ali skoraj nemogoče spreminjaš bistvene lastnosti proizvoda, lahko pa jih dodajaš. Da bi kdo izkoristil crowdfunding kot neke vrste open-innovation platformo v začetnih fazah razvoja izdelka po vsebini ni mogoče, ker je potrebno proizvod predstaviti in ga ponuditi podpornikom v nakup,” pravi Blaž Zupan iz Optiprinta, ki pa meni, da je razvijanje produkta, v primeru, da se začetna različica ne obnese najbolje, težavno.

“Za začetni tržni test je crowdfunding seveda zelo zanimiv, saj te po eni strani pripravi na prodajne aktivnosti po drugi strani pa omogoča intenziven stik s kupci z razmeroma nizkim vložkom. MVP je potrebno že imeti, vsebinsko je vsaka prodaja tudi test, lahko mu dodajaš določene lastnosti, pivote pa težko delaš oziroma si primoran izdelek razviti tako daleč, da postanejo pivoti dragi,” meni.

Če trg naš produkt sprejme, je to pozitiven pokazatelj, da obstaja potencial zanj. Če pa sredstev na ta način ne uspemo dobiti (ob predpostavki, da smo izpeljali brezhibno kampanjo), potem je to pokazatelj, da bo potrebno nekaj bistveno spremeniti, ali pa zaključimo, da bo treba produkt opustiti.

Tveganja pri množičnem financiranju

Podjetniki na začetku svoje poti nemalokrat naletijo na nepredvidene zaplete, ki so posledica neizkušenosti. Ta problem je v crowdfundingu še bolj izrazit, saj zaradi relativno hitrega zbiranja finančnih sredstev podjetnik preskoči nekaj faz razvoja podjetja, ki ponavadi poteka skozi daljše časovno obdobje.

Vabljeni na Facebook stran Gremo na Kickstarter!

“Največja skrita nevarnost je, da večina avtorjev projektov ne pomisli, kaj se bo zgodilo po uspešnem zaključku kampanje, ali pa vsaj ne premislijo dovolj dobro. Tipično podcenijo roke, stroške in komplikacije, ki pridejo skupaj z izdelavo fizičnih produktov. Še bolj pomembno pa je, da se že v naprej odločijo, ali ciljajo le na uspešno kampanjo ali želijo preko te kampanje lansirati podjetje. Aktivnosti, ekipa, stroški in organizacija so neposredno vezani na to odločitev, ki pa jo malokdo sprejme na začetku. Včasih izgleda, da avtorje kampanj uspeh skorajda preseneti in potem lovijo roke in gasijo požare, na ta način pa zapravijo več kot bi bilo treba in jim na koncu ne ostane niti dobiček, niti podjetje,” na nevarnosti opozarja Petkovič.

Razmišljate o kampanji množičnega financiranja? Pridite na svetovanje o množičnem financiranju.

Oznake:, , , , , ,

Brezplačne e-novice!
Vse za podjetje