Oddajte komentar na novi Zakon o varstvu potrošnikov. (Vir slike: Pixabay)
Dajanje posojil med podjetji je v Sloveniji dovoljeno in pogosto: družbenik posodi denar družbi, družba posodi sestrski družbi ali podjetje posodi denar poslovnemu partnerju. Pravila pa so strožja, kot se zdi: pogodba, obresti, davčna obravnava in povezane osebe vplivajo na to, ali bo posojilo priznano. V članku so pogodba, obresti, davki in tveganja.
Dajanje posojil med podjetji: pravna podlaga
Pravna podlaga je posojilna pogodba po Obligacijskem zakoniku (OZ). Posojilodajalec se zaveže izročiti denar, posojilojemalec pa ga vrniti po dogovorjenem času. Pogodba je veljavna tudi ustno, vendar je pisna oblika zelo priporočljiva za dokazovanje in za davčne namene. Notarski zapis ni obvezen, služi pa lahko kot podlaga za neposredno izvršbo.
Dajanje posojil med podjetji ni bančna storitev, dokler posojate lastna sredstva. Zakon o bančništvu (ZBan-4) prepoveduje sprejemanje vračljivih sredstev od javnosti osebam, ki niso banke. Zato podjetje ne sme zbirati denarja pri nepoučenih osebah, da bi ga posojalo naprej. Če redno posojate potrošnikom, potrebujete tudi dovoljenje za potrošniško kreditiranje (ZPotK-2).
Pogodba o posojilu: kaj naj vsebuje
Pri dajanju posojil med podjetji je pisna pogodba glavni dokaz, zato jo pripravite skrbno.
- stranki in njuna matična številka,
- znesek posojila in datum izročitve,
- obrestna mera in način obračuna,
- rok in način vračila (enkratno ali obroki),
- zavarovanje (menica, poroštvo, hipoteka, zastava),
- posledice zamude in predčasno vračilo,
- podpisa pooblaščenih oseb.
Denar izplačajte in vračajte po bančnem računu, da je pot plačila dokazljiva.
Obresti pri dajanju posojil med podjetji
Med gospodarskimi subjekti se obresti praviloma obračunajo, tudi če jih niste izrecno dogovorili (570. člen OZ). Dogovorjeno višino lahko določite prosto, vendar pogodbene obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih in neplačanih obresti doseže glavnico (382.a člen OZ), zamudne obresti od neplačanih obresti pa lahko zahtevate šele od dneva, ko vložite zahtevek pri sodišču (381. člen OZ). Če določite obresti, a ne višine, velja 6 % letno (382. člen OZ). Zamudno obrestno mero določa poseben zakon, aktualno mero za posamezno polletje preverite v Uradnem listu.
Posojila med povezanimi osebami in priznana obrestna mera
Pri posojilih med povezanimi osebami (neposredna ali posredna udeležba vsaj 25 % v kapitalu, upravljanju, nadzoru ali glasovalnih pravicah) davčna uprava preverja, ali je obrestna mera tržna (16. in 19. člen ZDDPO-2). Obresti na dana posojila se pri ugotavljanju prihodkov upoštevajo najmanj do višine zadnje objavljene priznane obrestne mere (POM), ki je bila znana ob odobritvi posojila, obresti na prejeta posojila pa se kot odhodek upoštevajo največ do te višine. Zavezanec lahko dokaže, da bi v primerljivih okoliščinah posojilo dal ali dobil tudi nepovezani osebi po drugačni obrestni meri. Če se obresti obračunavajo mesečno in je dogovorjena spremenljiva obrestna mera, lahko upoštevate POM, znano ob obračunu. POM po Pravilniku o priznani obrestni meri sestavljata variabilni del (12-mesečni EURIBOR na prvi delovni dan v mesecu) in pribitek v bazičnih točkah; določi in objavi jo minister za finance pred začetkom davčnega obdobja, zato vrednosti preverite pri Ministrstvu za finance ali FURS.
Pravilo o podkapitalizaciji (razmerje med dolgom in kapitalom 4 : 1) je črtano (32. člen ZDDPO-2 je črtan). Ostaja pravilo o omejevanju priznavanja obresti iz 54.c člena: zavezancu, ki ima povezano osebo (udeležba vsaj 25 %), se presežni stroški izposojanja priznajo do višjega od zneska 30 % EBITDA ali 3.000.000 evrov, zato v praksi zadeva predvsem večje dolžnike. Pri pomembnejših zneskih to preverite z davčnim svetovalcem.
Kdaj se obresti med povezanimi osebami popravijo na priznano obrestno mero
Pravila o obrestih med povezanimi osebami niso enaka za vse. Spodnja preglednica povzema, kaj določa ZDDPO-2, ko se pogodbena obrestna mera razlikuje od tržne. Vrednosti priznane obrestne mere za posamezno obdobje poiščite pri Ministrstvu za finance ali FURS.
| Položaj | Kaj davčno upoštevate | Podlaga |
|---|---|---|
| Dano posojilo povezani osebi | prihodek od obresti najmanj do zadnje objavljene POM, znane ob odobritvi posojila | 19. člen, 1. odstavek |
| Prejeto posojilo od povezane osebe | odhodek za obresti največ do POM, znane ob odobritvi posojila | 19. člen, 2. odstavek |
| Mesečni obračun obresti s spremenljivo mero | POM, znana ob obračunu; za obdobje, daljše od meseca (največ eno leto), povprečje POM prvega in zadnjega meseca | 19. člen, 3. in 4. odstavek |
| Posojilo med dvema slovenskima zavezancema | osnova se praviloma ne popravlja, razen pri nepokriti izgubi, stopnji davka 0 % ali nižji od splošne ali oprostitvi plačila davka | 19. člen, 6. odstavek |
| Povezana oseba in visoki stroški izposojanja | presežni stroški izposojanja do višjega od 30 % EBITDA ali 3.000.000 evrov | 54.c člen |
V vseh primerih lahko dokažete, da bi enako posojilo v primerljivih okoliščinah sklenili tudi z nepovezano osebo po drugačni obrestni meri. Podrobnosti najdete na straneh FURS.
Posojilo družbenika družbi
Posojila družbenikov so pogosta rešitev za likvidnost. ZGD-1 pa varuje upnike: če družbenik posodi denar namesto kapitala (kadar bi razumen lastnik vložil kapital), lahko ob insolventnosti posojila ne uveljavlja kot običajni upnik. Posojilo, ki ga družbenik prejme nazaj v zadnjem letu pred stečajem, je lahko treba vrniti. Za posojila članom uprave ali nadzornega sveta veljajo dodatna pravila (soglasje organa nadzora). Pri teh posojilih posvet z odvetnikom ni odveč. Dokapitalizacija in posojilo sta različni rešitvi, več o tem v članku Družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.).
Primer: družbenik posodi d.o.o. denar
Družbenik posodi svoji d.o.o. 30.000 evrov po 4 % letno. Letne obresti znašajo 1.200 evrov. Če je družbenik fizična oseba, so obresti dohodek iz kapitala, obdavčen s 25 %, torej 300 evrov davka. Če sta družbenik in družba povezani osebi (lastništvo vsaj 25 %), družba obresti praviloma pripozna kot odhodek največ do višine POM, ki je bila znana ob odobritvi posojila, zato dogovorjene mere ne določajte nad POM, razen če lahko dokažete, da bi enako mero dobila tudi od nepovezane osebe. Presojo za konkreten primer prepustite računovodji ali davčnemu svetovalcu.
Davčna obravnava posojil med podjetji
Dajanje posojil med podjetji ima davčne posledice za obe strani.
| Posojilodajalec | Obresti | |
|---|---|---|
| Družba ali s.p. | obresti so prihodek, obdavčen v okviru davka od dohodkov | pri povezanih osebah najmanj po POM |
| Fizična oseba (na primer družbenik) | obresti so dohodek iz kapitala, obdavčen s 25 % (dokončni davek) | če obresti izplača družba ali s.p., običajno odtegne davek izplačevalec |
| Tujec | pri obrestih v tujino lahko velja davek po viru (po ZDDPO-2 praviloma 15 %, z izjemami) | preverite z davčnim svetovalcem |
DDV: dajanje kreditov oziroma posojil v denarni obliki je oproščeno DDV (44. člen ZDDV-1), kadar ga opravlja posojilodajalec. Obresti zato ne obračunavate z DDV.
Tveganja in nasveti
Dajanje posojil med podjetji prinaša tveganja, ki jih je mogoče omejiti.
- Pisna pogodba z jasnim rokom in zavarovanjem.
- Obrestna mera ob upoštevanju POM, zlasti med povezanimi osebami.
- Izplačilo in vračilo po bančnem računu, ne v gotovini.
- Pri slabi likvidnosti dolžnika razmislite o zavarovanju.
- Pred posojilom družbi v težavah preverite izpodbijanje v stečaju.
- Razmislite o drugih virih: leasing, kredit ali dokapitalizacija.
Kontrolni seznam
- Določite namen, znesek, rok in zavarovanje.
- Preverite, ali gre za povezani osebi, in določite obrestno mero po POM.
- Sklenite pisno pogodbo z overjenim podpisom ali notarskim zapisom po potrebi.
- Izplačajte po bančnem računu.
- Obresti knjižite in po potrebi obračunajte davek.
Pogosta vprašanja o dajanju posojil med podjetji
Ali smejo podjetja posojati denar drugim podjetjem?
Da, dajanje posojil med podjetji je dovoljeno, dokler ne gre za sprejemanje denarja od javnosti ali redno kreditiranje potrošnikov.
Ali moram obračunati obresti?
Med gospodarskimi subjekti se obresti praviloma obračunajo, pri povezanih osebah pa davčni organ pričakuje obresti najmanj po POM.
Ali je potreben notar?
Ne, pisna pogodba zadošča. Notarski zapis je neobvezen in omogoča neposredno izvršbo.
Ali lahko družbenik posodi denar svoji d.o.o.?
Da, vendar ZGD-1 omejuje uveljavljanje takih posojil ob insolventnosti, kadar posojilo nadomešča kapital.
Članek je splošen pregled in ni pravni ali davčni nasvet. Pred večjimi posojili se posvetujte z računovodjo, davčnim svetovalcem ali odvetnikom.
Ali je obrestna mera med povezanima podjetjema vnaprej predpisana?
Ne. Mero lahko dogovorita prosto, vendar davčni organ pri prihodkih upošteva obresti najmanj, pri odhodkih pa največ do priznane obrestne mere, razen če dokažete tržnost. Med dvema slovenskima zavezancema se osnova praviloma ne popravlja, razen v zakonsko naštetih primerih.
Kdo odtegne davek, če družba plača obresti družbeniku, ki je fizična oseba?
Obresti so dohodek iz kapitala, obdavčen z dohodnino po stopnji 25 %, ki je dokončni davek. Izračun z davčnim odtegljajem opravi plačnik davka, torej praviloma izplačevalec obresti. Oprostitev 1.000 evrov velja le za obresti na bančne depozite, ne za posojila.
Ali moram na obresti od posojila obračunati DDV?
Ne. Dajanje kreditov in posojil v denarni obliki je po 44. členu ZDDV-1 oproščeno DDV, kadar ga opravlja posojilodajalec.
