Materinski dopust in nadomestilo za bodoče mamice z s.p.-jem

Avtor — 05.08.2016
Kot zavarovanka po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, med katere je uvrščena kot oseba, ki opravlja pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost, ima mati, ki vodi s.p., pravico do materinskega dopusta, ki sodi med pravice iz zavarovanja za starševsko varstvo.
Materinski dopust in nadomestilo za bodoče mamice z s.p.-jem

Bodoče mamice, ki so samostojne podjetnice, so upravičene do porodniškega dopusta in nadomestila. (Vir slike: Deathtostockphoto.com)

Materinski dopust pomeni pravico do odsotnosti z dela v času tik pred oziroma tik po porodu. Mati ima pravico do 105 dni trajajočega materinskega dopusta, obvezno pa mora izrabiti vsaj 15 dni. Pri tem se dopust izrabi v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela. Mati ima pravico nastopiti materinski dopust 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog(inja).

Če mati ne nastopi materinskega dopusta v tem roku, neizrabljenega dela materinskega dopusta ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen v primeru, da je porod nastopil pred predvidenim datumom. Če mati na dan poroda še ni nastopila materinskega dopusta, nastopi materinski dopust z dnem rojstva otroka.

Kar zadeva pravico do nadomestila, je podlaga zanj dejstvo, da ima mati pravico do materinskega dopusta in da je vključena v sistem socialnih zavarovanj dan pred nastopom le-tega. V času materinskega dopusta ji tako pripada pravica do materinskega nadomestila. Če se materinski dopust izrabi v obliki delne odsotnosti z dela, materi pripada pravica do nadomestila v sorazmernemu delu delne odsotnosti z dela.

Osnova za izračun nadomestila

Osnova za posamezno vrsto nadomestila je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo (ti se obračunavajo od osnove za plačilo prispevkov, ki je enaka osnovi za plačilo prispevkov, od katere zavarovanci po zadevnem zakonu plačujejo prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje) v strnjenih 12 mesecih, pri čemer se kot zadnji mesec šteje osnova, od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu od vložitve prve vloge za dopust. V drugem odstavku 43. člena ZSDP-1 so taksativno naštete postavke, ki se za izračun osnove ne glede na obračunane prispevke ne štejejo.

Pozornost je treba nameniti tudi dejstvu, da če so bili za mamico obračunani prispevki za starševsko varstvo za krajše obdobje kot za predpisano obdobje 12 mesecev, se ji za manjkajoče mesece kot osnova upošteva 55 odstotkov vrednosti minimalne plače z uskladitvami po 2. členu Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji.

Kako je s plačevanjem prispevkov za socialno varnost v času prejemanja nadomestila?

Mati je kot upravičenka do materinskega nadomestila, ki ji je prenehalo delovno razmerje v času trajanja dopusta, obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovana, obvezno zdravstveno zavarovana, zavarovana za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo. Prispevke v času prejemanja materinskega nadomestila za mati samostojno podjetnico plačuje država.

Določeno je tudi najvišje in najnižje izplačilo nadomestila

Izplačilo nadomestila ne more biti višje od dvainpolkratnika vrednosti povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji z uskladitvami iz 2. člena ZUTPG. Izplačilo nadomestila po drugi strani ne more biti nižje od 55 odstotkov vrednosti minimalne plače z uskladitvami iz 2. člena navedenega zakona. Kar zadeva samo višino nadomestila, nadomestilo za polno odsotnost z dela znaša 100 odstotkov osnove, nadomestilo za delno odsotnost z dela pa je enako sorazmernemu delu delne odsotnosti z dela.

Kdaj pravica do nadomestila materi preneha?

Če inšpekcija nadzora delovnih razmerij v okviru Inšpektorata Republike Slovenije za delo ugotovi, da mati v času izrabe dopusta dela po pogodbi o zaposlitvi ali opravlja samostojno dejavnost, sankcionira mati tako, da ji naloži obveznost vrniti neupravičeno prejeti znesek nadomestila.

Kako je z uveljavljanjem zadevnih pravic?

Pravice iz zavarovanja za starševsko varstvo se uveljavljajo pri CSD, ki je krajevno pristojen (primarno po materinem stalnem prebivališču; če ga nima, pa po nadaljnjih zakonsko določenih kriterijih).

Pravica do materinskega dopusta in materinskega nadomestila se uveljavlja največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog(inja), in najpozneje do nastopa materinskega dopusta. Če se uveljavlja po tem roku, se prizna z dnem rojstva otroka. CSD v ta namen izroči stranki vse obrazce in jo opozori na obveznosti ter jo seznani z nadaljnjim postopkom uveljavljanja posameznih pravic ter tudi s posledicami zamude določenih rokov.

Center odloči o pravici do dopusta v 15 dneh od prejema popolne vloge. Ministrstvo izplačuje materinsko nadomestilo najpozneje do 15. v mesecu za pretekli mesec.

Vir: Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1)

Oznake: , ,