Pravni fokus: Vesting lastniškega kapitala – institut za mlada podjetja

Moderne družbene pogodbe pogosto vsebujejo možnost, da zaposleni postopno pridobivajo pravico do odkupa poslovnega deleža. Institut, ki mu v tujini rečejo vesting, se je v zadnjem času zasidral tudi v slovenskem prostoru.
vesting

Pravni fokus: Vesting lastniškega kapitala – institut za mlada podjetja (Vir slike: Pixabay.com)

Vesting oziroma equity vesting je pojem, ki pomeni postopno pridobivanje upravičenja do odkupa poslovnega deleža v podjetju. Namenjen je predvsem nagrajevanju menedžmenta in tistih zaposlenih, ki so iz različnih razlogov ključni za podjetje.

Osnovno o vestingu

Vesting je postopek, v katerem lahko zaposleni pridobi opcijske pravice do delnic ali lastniškega deleža svojega delodajalca. Izhaja iz anglosaškega območja, kjer je zaradi razvite podjetniške kulture korporacijska zakonodaja zelo liberalna in napredna, saj je na tem področju ustanavljanje podjetij in vlaganje vanje stalnica. V slovenskem prostoru bi temu postopku lahko rekli tudi opcijsko nagrajevanje. To uvrščamo med variabilna plačila, za katera je značilno, da se z njimi želi povečati motivacija zaposlenih in posledično uspešnost poslovanja družbe.

V bistvu gre za postopno pridobivanje pravice do odkupa poslovnega deleža, torej za postopno ustanavljanje opcijskega upravičenja. Pridobivanje opcijskih pravic je ponavadi razporejeno na daljše časovno obdobje, kar pomeni, da zaposleni opcijske pravice pridobiva postopno. Vesting period (t. i. obdobje pridobivanja) je obdobje, v katerem opcijski upravičenec postopoma pridobiva pravico do odkupa kapitalskega deleža oziroma se postopoma povečuje odstotek kapitalskega deleža, do nakupa katerega ima pravico.

Pridobljene opcijske pravice so praviloma neprenosljive, saj je bistvo vestinga v tem, da konkretnega delavca spodbudi h kakovostnemu delu ob obljubi bodoče udeležbe pri dobičku.[1] Zaradi časovne razporejenosti, ki se lahko razteza na obdobje več let, hkrati spodbuja zvestobo podjetju.

Vesting pravice se najpogosteje pojavljajo v kontekstu pokojninskih načrtov, pogosto pa tudi pri mladih start-up podjetjih, ki si prizadevajo, da bi ključne osebe z njimi ostale (vsaj) skozi začetne faze ustanovitve in zagona podjetja. Vesting opcije so za mlade start-upe pomembne zato, ker vzpostavljajo most med principalom in agentom, kar je sploh pomembno v začetnih fazah zagona podjetja. Kdor ima v podjetju kapital, se zaveda tega, kako pomembno je ustvarjanje dodane vrednosti v podjetju in je zato motiviran za kakovostno delo na samem delovnem mestu.

Kaj je “reverse-vesting”?

Reverse vesting je neformalen izraz, ki pojasnjuje postopno odvzemanje pravic podjetju, da od odhajajočih družbenikov odkupi lastniški delež. Če začnemo na začetku: za razliko od zaposlenih, ki jim z vestingom pripade opcijsko upravičenje, družbeniki dejansko imajo lastniški delež v podjetju. V primeru, da bi družbenik želel oditi iz podjetja, podjetju pripade možnost, da od njega odkupi lastniški delež. Na tej točki nastopi reverse vesting. Ta shema določa, da se glede na čas, ki ga je družbenik preživel v družbi, v določenem odstotku zmanjša obseg lastniškega deleža, ki ga bo podjetje lahko kupilo od družbenika v odhajanju. To pomeni, da odhajajoči družbenik ne bo primoran prodati lastniškega deleža v celoti, ampak ga bo lahko v določenem obsegu zadržal zase.

Kaj je “cliff”?

Cliff-vesting je postopek, podoben običajnemu vestingu. Bistvena razlika je v tem, da upravičenec pridobi celoten sklop pravic v enem samem trenutku, ne pa postopoma glede na večletni časovni razpored delodajalca. Cliff-vesting je najbolj smotrn tedaj, kadar se delavec in delodajalec dogovorita, da bodo delavcu opcijska upravičenja pripadla v celoti šele ob upokojitvi. Takšna oblika vestinga spodbuja predvsem tiste delavce, ki računajo na to, da bodo pri nekem podjetju ostali do upokojitve. Pri tem se pravice, ki delavcu pripadejo na podlagi vestinga, razlikujejo od pokojnin. Cliff-vesting pravice namreč ne bodo pripadle tistim delavcem, ki so podjetje zapustili pred upokojitvijo oziroma presečnim (cliff) datumom, in sicer ne glede na delovno dobo pri tem podjetju.

Skladnost s slovenskim pravnim sistemom

Slovenska zakonodaja zelo skopo in le na splošno ureja nagrajevanje uprav in zaposlenih v podjetjih. Nikjer ni natančno urejen postopek določanja prejemkov uprav in nadzornih svetov, poleg tega pa obstaja le nekaj načelnih določb o tem, kdo je pristojen za določanje prejemkov članov posameznega organa družbe. V primerjavi z drugimi članicami EU je nagrajevanje z opcijskimi upravičenji v Sloveniji posledično precej nerazširjeno, predvsem zaradi davčnih razlogov in pomanjkanja koherentne zakonodaje.

Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) vsebuje poglavje o hibridnih obveznicah, ki je podlaga za ustanavljanje opcij kot pravnih instrumentov. Vendar pa se pri realizaciji opcijskih upravičenj pojavi vprašanje, kako bo družba uresničila opcijski program glede na razpoložljive lastniške deleže. Družba ima pri zagotavljanju razpoložljivih lastniških deležev možnost, da izbira med povečanjem osnovnega kapitala ali pridobitvijo lastnih delnic. Izbira je odvisna od družbe same, glede na konkretno situacijo. Povečanje osnovnega kapitala predstavlja manjšo finančno obremenitev za družbo, vendar pa s tem družba nosi tveganje, ker ne ve, koliko opcijskih upravičencev bo dejansko koristilo svoje opcije. Družba lahko zato poveča osnovni kapital le pogojno in s samim namenom, da zagotovi opcijska upravičenja upravičencem.

[1] V primeru, da je prenos opcijskega upravičenja dovoljen, se po slovenskem pravu za prenos opcije uporabljajo splošna pravila Obligacijskega zakonika, ki veljajo za prenos pogodbe (122. člen OZ).

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Registracija blagovne znamke

Registracija blagovne znamke

Blagovna znamka je tako rekoč srce in duša vsakega uspešnega podjetja. Lahko predstavlja ugled, prestiž, kakovostno blago ali storitve, obljubo po napredku in nečem novem, zvestobo, konsistentnost. Njen bistveni element, celo cilj, je prepoznavnost. Preberite več >>

Virtualna pisarna / sedež podjetja v Ljubljani

Virtualna pisarna / sedež podjetja v Ljubljani

Virtualna pisarna je odlična rešitev za vse podjetnike, ki ne potrebujete lastne pisarne ali ne morete pridobiti dovoljenja za registracijo naslova. MP virtualna pisarna v Ljubljani omogoča dovoljenje za poslovanje na našem naslovu, hkrati pa lahko na interni VEM točki odprete podjetje oziroma spremenite njegov sedež. Preberite več >>

Startup pravnik

Startup pravnik

Startup pravnik pogosto naleti na primere mladih podjetnikov ali ekip, ki imajo razvito idejo ali produkt in so pred kratkim vstopili na trg z odličnim produktom, zagreto ekipo in rastočo prodajo. Kaj pa, če na podjetje pogledamo s formalnopravnega vidika: je res vse tako, kot mora biti? Preberite več >>


Bo VentureEU pripomogel k zagonu evropskih startupov?

Bo VentureEU pripomogel k zagonu evropskih startupov?

Sklad VentureEU naj bi pripomogel k konkurenčnosti Evropske unije v višini tveganega kapitala na trgu v primerjavi z ZDA. Na ta način bodo evropski podjetniki lažje prišli do sredstev, ki jih potrebujejo za inovacije in rast svojih zagonskih podjetij. Preberite več >>

Sklad CEFoF z 200-milijonsko investicijo v regijo

Sklad CEFoF z 200-milijonsko investicijo v regijo

Za slovenska mala in srednje velika podjetja se z vstopom Slovenskega podjetniška sklada v novo naložbeno pobudo CEFoF odpirajo nove priložnosti. Podjetjem v srednjeevropski regiji bo v naslednjih štirih letih na voljo vsaj 200 milijonov evrov lastniškega kapitala.   Preberite več >>

Kako zagnati uspešno ICO kampanjo?

Kako zagnati uspešno ICO kampanjo?

Prva javna ponudba kriptožetonov oziroma ICO kampanja je priljubljen način za zbiranje sredstev. Žal vedno več projektov oziroma podjetij ne doseže zastavljenih ciljev. Kako lahko zagotovite, da bo vaša kampanja uspešna? Pogovarjali smo se z Vanjo Čas in dr. Petrom Mercem. Preberite več >>

Tudi v Sloveniji imamo kripto milijonarje

Tudi v Sloveniji imamo kripto milijonarje

Na letošnji lestvici najbogatejših Slovencev časnika Finance sta se pojavila tudi ustanovitelja borze za trgovanje s kriptovalutami Damijan Merlak in Nejc Kodrič. Preberite več >>

2,3-milijonska investicija v slovensko-ameriški Genialis

2,3-milijonska investicija v slovensko-ameriški Genialis

Slovensko-ameriški start-up Genialis, zmagovalec investicijskega dela letošnje konference PODIM, je v začetku oktobra zaprl 2,3 milijone dolarjev težko semensko naložbo. Preberite več >>

Global Music Village po sredstva na Kickstarter

Global Music Village po sredstva na Kickstarter

Na Kickstarterju se predstavlja nov slovenski projekt: Globalna glasbena vas (Global Music Village). Do 25. novembra želijo zbrati 11 tisoč dolarjev. Preberite več >>

90-milijonska investicija za nadaljnji razvoj električnega letečega avtomobila

90-milijonska investicija za nadaljnji razvoj električnega letečega avtomobila

Nemško zagonsko podjetje Lilium, ki razvija električno letalo v velikosti avtomobila, je pred kratkim prejelo 90 milijonov dolarjev investicije. Preberite več >>

Oznake: , ,
Iskanje
↓ Pomagamo vam pri rasti ↓

NOVO! Delavnica Kako pravilno pisati za splet?

11.05.2018 od 14:00 do 17:30
NOVO! Delavnica Kako pravilno pisati za splet?

Ali se besedila na spletu razlikujejo od tistih v časopisih, revijah, knjigah? Seveda se, bi se glasil odgovor slehernega avtorja, ki svoje misli objavlja na spletu. Kaj pa če bi vrtali še globlje in vprašali, v čem se besedila razlikujejo, zakaj se razlikujejo in - najpomembneje - ali vse te specifike kot pisci besedil upoštevajo ob njihovi pripravi? Prepričani smo, da odgovor ne bi bil tako suveren.
Preberite več >>

Vse za podjetje