Bomo leta 2030 ustvarili dvakrat več startupov kot danes?

Na konferenci, ki velja za enega najpomembnejših tehnoloških in startup dogodkov v Evropi, je Frangež predstavil strategijo, ki vsebuje konkretne predloge na petih najpomembnejših področjih: podporno okolje za startup in scaleup podjetja, nova pravno organizacijska oblika za startup podjetja, startup viza (mehanizem za privabljanje tujih visokotehnoloških talentov), razvoj trga tveganega kapitala ter rešitev za uveljavitev delniških opcij.

“V startupih, njihovih inovativnih idejah in pristopih vidimo način za dinamičen gospodarski napredek. Verjamemo v nove produkte in rešitve, ki bodo rezultat slovenskega znanja, inovacij in dizajna,” je ob tem poudaril državni sekretar.

Slovenija zaostraja za evropskim povprečjem

Slovenija po ključnih kazalnikih, ki merijo prijaznost podjetniškega okolja za startup podjetja, zaostaja za evropskim povprečjem, saj dosega le 23 odstotkov realizacije startup standardov European Startup Nations Alliance (ESNA).

Zato je ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v sodelovanju z iniciativo Startup Slovenija ter aktivnimi deležniki slovenskega startup ekosistema pripravilo izhodišča za oblikovanje Slovenske startup strategije, ki vključuje temeljito analizo stanja in pregled dobrih praks najboljših startup ekosistemov, vizijo z ambicioznimi cilji za slovenski startup ekosistem do leta 2030 ter opredelilo predloge ukrepov na podlagi 5 strateških pobud za realizacijo ambiciozne vizije.

Vir slike: PODIM

Državnemu sekretarju so se na predstavitvi izhodišč Slovenske startup strategije pridružili tudi ključni deležniki startup ekosistema Nina Dremelj, Gregor Rebolj, doktor Iztok Seljak in Matej Rus.

“Slovenija zaostaja za nekaterimi državami EU v smislu lastniškega financiranja, kar otežuje razvoj startupov in scaleup podjetij,” je stanje v Sloveniji komentirala Dremelj, iz Sekcije Startup in Scaleup podjetij pri GZS. “Zaradi pomanjkanja kapitala, ki ga tako zasebni vlagatelji ne prepoznajo kot pomembnega, država ne spodbuja tega modela financiranja. To pomanjkanje in zapleteni postopki ustanavljanja ovirajo razvoj domačih podjetij, kar spodbuja njihovo ustanavljanje v tujini, kot sta ZDA in Združeno kraljestvo.”

Kot je poudarila, v Sloveniji sicre obstaja najpogostejši obliki pravnih oseb, vendar za startupe nista optimalni. “Zato Sekcija Startup in scaleup podjetij predlaga dopolnitev Zakona o gospodarskih družbah z novo obliko pravne osebe – nejavno ali vitko delniško družbo – ter uvajanje spodbud za vlaganje v startup podjetja po vzoru drugih držav v EU. Slovenija mora preiti višje na lestvici v primeru spodbujanju naložb v startup podjetja v primerjavi z drugimi državami v EU,” je dodala.

Ambiciozni cilji za Slovenijo do leta 2030

Ministrstvo si je do leta 2030 zastavilo ambiciozne cilje, ki bi dokazali, da se startup okolje v Sloveniji izboljšuje:

• ustvarimo vsaj 476 startupov na milijon prebivalcev (dvakrat bolje kot danes),
• v startupe se investira vsaj 410 evrov na prebivalca (desetkrat bolje kot danes),
• Slovenska startup in scaleup podjetja so vsaj povprečno uspešna pri črpanju sredstev EIC programov,
• vzpostavljen je učinkovit sistem merjenja podatkov o številu startupov, o številu zaposlenih v startupih ter ustvarjenih prihodkih in plačanih davkih in da zasledujemo vsaj 25 odstotkov medletno rast sektorja glede na navedene kazalnike,
• v omenjenih podjetjih je ohranjan vsaj del domačega lastništva ter da omenjena podjetja ohranjajo vsaj del poslovnih in inovacijskih funkcij v Sloveniji.

Vir slike: PODIM

Za dosego zgornjih ciljev si bo ministrstvo v najkrajšem možnem času prizadevalo uresničiti startup standarde ESNA-e v deležu 69 odstotkov (trikrat bolje kot danes), so še sporočili.

Da bo Slovenija lahko zmanjšala zaostanek za najboljšimi državami in dosegla zastavljene cilje, mora močno izboljšati poslovno okolje za inovativna zagonska podjetja. To lahko doseže le z izvedbo korenitih sprememb, zajetih v 5 strateških pobudah, ki smo jih omenili na začetku.

Z uresničitvijo teh sprememb si bo Slovenija zagotovila umestitev med startupom in talentom prijazne države ter predvsem bistveno hitrejši gospodarski razvoj s povečanjem deleža visokotehnoloških podjetij v BDP, so prepričani na ministrstvu.

“Z izhodišči za Slovensko startup strategijo želimo spodbuditi javni odziv,” je ob tem pojasnil Frangež. “Potrditev zastavljene vizije, ciljev in ključnih ukrepov, pa tudi nove ideje in mnenja. Naše ambicije so velike: s privlačnimi pogoji za nastanek in rast, z okrepitvijo ekosistema in z novo, ambiciozno in v globalni trg usmerjeno miselnostjo doseči preboj slovenskih startupov in spremeniti slovensko gospodarsko krajino na bolje.”

Kaj pravijo ostali ključni deležniki start up ekosistema?

Dr. Iztok Seljak, predsednik Združenja Manager in predsednik uprave družbe Hidria, je dejal, da se Slovenija vrti v algoritmu negativnega vrednostnega sistema. “Imamo vgrajeno tozadevno ročno zavoro in nismo sposobni resnega razvojnega preboja. Premalo samozavesti, premalo ambicioznosti, posledično utapljanje v sivini povprečnosti, delovanje negativne zavisti, posledično smo neodgovorni do sebe in do drugih, in med sabo ne sodelujemo, temveč smo razdiralni,” je pojasnil.

Vir slike: PODIM

“Startupi sami kot taki in slovenska startup skupnost je naravni promotor samozavesti, ambicioznosti, odgovornosti in sodelovanja. Združenje manager v okviru projekta PODVIG, ki promovira vse te vrednote, pelje tudi projekt Ambiciozni startup ekosistem. Gre ne samo za vzpostavljanje vsaj primerljivega startup okolja najbolj propulzivnim zunanjim okoljem, temveč za inovativni napredni preskok v ustvarjanje  konkurenčnih prednosti tega segmenta, kar v Sloveniji nujno rabimo.”

Gregor Rebolj iz Slovenskega tehnološkega foruma in Silicon Gardens je medtem nadaljeval, da so v 2023 investicije v slovenska startup podjetja padle na 81 milijonov evrov, kar je 91 odstotkov manj kot v rekordnem letu 2021 in na podobni ravni kot leta 2014.

“Zaradi ekonomske situacije podjetniki raje rastejo počasneje z lastnimi sredstvi, kot da iščejo investicije, vendar bi si v Silicon Gardens želeli več ambicioznih podjemov. Investitorji iz sklada Silicon Gardens delimo vizijo visokotehnološke Slovenije. V pomoč vladi pri uresničitvi te vizije smo ustanovili Slovenski tehnološki forum, ki združuje visokotehnološka podjetja. Poslanstvo STF je spodbuditi razprave in aktivnosti, usmerjene k novemu razvojnemu modelu in preboju Slovenije v državo, ki bo usposabljala kadre in razvijala talente za poklice prihodnosti,” je dodal.

Pobudo ministrstva pozdravlja tudi podporno okolje za startup in scaleup podjetja. Matej Rus, vodja Start:up Slovenija in direktor Tovarne podjemov, je izpostavil, da “česar ne merimo, ne moremo izboljšati in spremeniti”.

“Zato je tako pomembno, da imamo natančne podatke o startup ekosistemu in doprinosu za Slovensko družbo. V Start:up Slovenija že dve desetletji aktivno spremljamo, podpiramo in promoviramo slovenski startup ekosistem. Tudi konferenca Podim, ki vsako leto v Slovenijo pripelje smetano evropske startup scene, je del naših prizadevanj, ki jih nameravamo v prihodnosti skupaj z ekosistemom še krepiti, in seveda več kot pozdravljamo tako odločno pobudo gospodarskega ministrstva,” je dejal.