
Funkcioniranje nadzornih svetov in upravljanje d.o.o.
Verjamem, da je tudi pisce slovenske gospodarsko pravne zakonodaje vodil ta plemeniti duh, ko so pripravljali zakonske tekste v zvezi s pristojnostmi nadzornih svetov v gospodarskih družbah. V zakonu o gospodarskih družbah so jim namreč namenili precej pristojnosti, predvsem v povezavi z nadzorovanjem delovanja uprav, pa tudi v zvezi z zbiranjem pomembnih informacij za izvajanje nadzora ter v zvezi s sklicevanjem skupščin v gospodarskih družbah.
Žal je praksa razkrila tudi njihov temnejši obraz. V Sloveniji, ki se v mednarodnem okolju že tako ali tako neslavno identificira kot pretirano prijateljsko omrežena, klientelistična država, so nadzorni sveti v podjetjih čedalje bolj postajali karikature sami sebi, saj so skladno s tem klientelističnim duhom delovali kot nekakšne podaljšane roke uprav, te pa so vedno bolj delovale kot “poslovni prijatelji” vodstev podjetij. Znaten del krivde za tak položaj je pripisati tudi zakonodaji, ki daje skupščinam v podjetjih preveč vpliva na imenovanje in odpoklic članov nadzornega sveta, narobe pa je bilo tudi to, da so člani nadzornih svetov s strani podjetij, v katerih so delovali, dobivali previsoke honorarje za svoje delo, kar seveda ni predstavljalo jamstva za njihovo aktivno delovanje v smislu opravljanja nadzornih funkcij. Situacija se je v zadnjem obdobju, vsaj kar zadeva honorarje, nekoliko normalizirala, saj so bruto prejemki članov nadzornih svetov zdaj precej nižji kot so bili denimo leta 2007 (član nadzornega sveta je tedaj v povprečju zaslužil 15.354 EUR bruto letno), a je po drugi strani pri njihovem delovanju še vedno prisotna klientelistična mentaliteta, ki jim krepko zmanjšuje ugled.
Kakšna so pravila za delovanje nadzornih svetov?
Če se osredotočim na delovanje nadzornih svetov v družbah z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), bi najprej želel poudariti, da za njih veljajo enaka pravila kot za delovanje nadzornih svetov pri delniških družbah (d.d.). To pomeni, da so njihove glavne pristojnosti nadzorovanje vodenja poslov družbe, pregled in preverjanje dokumentacije družbe, pridobivanje vseh relevantnih informacij, potrebnih za izvajanje nadzora, sklicevanje skupščine po potrebi, pregled letnih poročil družbe, pa tudi zastopanje družbe proti članom uprave. Posebej je poudarjeno, da član nadzornega sveta ne more biti član uprave ali upravnega odbora od družbe odvisne družbe, prokurist ali pooblaščenec te družbe, član uprave druge kapitalske družbe, v katerem nadzornem svetu je član uprave te družbe, pa tudi ne oseba, ki je član nadzornega sveta ali upravnega odbora že v treh družbah.
Članom nadzornih svetov se lahko za njihovo delo zagotovi plačilo, kar običajno določa statut ali skupščina – plačilo nadzornikom v d.o.o. se torej določi avtonomno, na osnovi odločitve skupščine ali na osnovi internega pravnega akta (statuta). Izrecno je določeno, da mora biti plačilo v ustreznem razmerju z nalogami članov nadzornega sveta in s finančnim položajem družbe. V praksi je problematično predvsem dejstvo, da člani nadzornih svetov toliko bolje zaslužijo, kolikor bolje gre podjetju, v katerem opravljajo nadzor. Čeprav po izrecni zakonski dikciji člani nadzornih svetov ne morejo biti udeleženi pri dobičku podjetja, pa je precej očitno, da je višanje dobička v podjetju povsem v skladu z osebnimi finančnimi interesi nadzornikov, kar je slaba garancija za njihovo kvalitetno delo.
Prejemki članov nadzornih svetov bi zato morali biti kar se le da neodvisni od poslovnih rezultatov, ki jih dosegajo podjetja.
Pozitivno vlogo na področju delovanja nadzornih svetov igra Združenje nadzornikov Slovenije, čeprav so pristojnosti tega organa v zvezi z izboljševanjem ugleda delovanja nadzornikov vendarle omejene. A vendarle – ta organ, ki združuje največ nadzornikov v državi, je med drugim oblikoval tudi etični kodeks delovanja nadzornikov Slovenije, ki se mu v praksi podreja čedalje več članov (čeprav še vedno ne v taki meri, kot bi to javnost pričakovala). Omenjeni kodeks med drugim določa, da morajo nadzorniki delovati skladno s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in, da so dolžni skrbeti za kar se le da usklajeno delovanje delničarjev in zaposlenih v podjetjih. Prav tako morajo delovati neodvisno in etično, na podlagi zakonskih določil in predpisov, dobre poslovne prakse, splošnih etičnih principov, določil etičnega kodeksa in stroke.
Nedvomno plemenite besede – kako lepo bi bilo, če bi vsaj delno tudi zaživele v praksi.