Kaj je 13. plača in kdaj se jo lahko izplača? (Vir slike: Pixabay.com)
Delodajalci lahko delavcem, skladno s 126. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), v decembru izplačajo dodatke k redni letni plači. Nagrajevanje delavcev dokazano prispeva k boljšemu poslovanju podjetja, saj spodbuja pripadnost, inovativnost in motivacijo zaposlenih. Prav s tem namenom ZDR-1 omogoča, da je lahko sestavni del plače tudi plačilo za poslovno uspešnost.
Takim izplačilom pogovorno rečemo bonusi, čeprav obstaja razlika med 13. plačo, božičnico in drugimi izplačili k plači. V nadaljevanju so opisane glavne značilnosti 13. plače kot dodatka k plači ter njena davčna obravnava.
Katere so bistvene lastnosti 13. plače
Za samo izplačilo mora biti izpolnjen predpogoj, da je bila možnost za izplačilo 13. plača dogovorjena v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti, kolektivni pogodbi na ravni podjetja ali pogodbi o zaposlitvi. Drug predpogoj za izplačilo 13. plače je dejstvo, da je podjetje v preteklem letu pozitivno poslovalo in realiziralo zastavljene cilje. Z izplačilom dodatkov podjetje ne sme ogroziti lastnega poslovanja in oškodovati upnikov.
Davčna sprememba: del plače za poslovno uspešnost >>
13. plača se šteje kot sestavni del plače. Iz tega sledi, da za 13. plačo veljajo enaki pogoji kot za redne plače, torej se obračuna akontacija dohodnine in prispevki za socialno varnost. Poleg tega je 13. plača brez izjeme všteta v pokojninsko osnovo. Načeloma naj bi bila višina 13. plače podobna višini redne plače. Obdavčena je kot dohodek iz delovnega razmerja, kot del plače za tekoči mesec, pri tem pa ni važno, ali je izplačana hkrati ali ločeno od redne plače. Podjetja morajo paziti, da v letnem Poročilu o izplačanih plačah prikažejo tudi poročilo o izplačanih 13. plačah, kot izplačilo plače na drugi osnovi.
13. plača, božičnica in regres – v čem je razlika
V pogovornem jeziku vsa ta izplačila pogosto imenujemo kar “bonus”, pravno in davčno pa gre za različne stvari:
- 13. plača in božičnica nista ločena pravna instituta, temveč gre v obeh primerih za t. i. plačilo za poslovno uspešnost po ZDR-1 – razlika je le v poimenovanju (13. plačo podjetja običajno izplačajo kot dvanajsti mesečni znesek plače, božičnico pa kot enkraten decembrski dodatek), davčna obravnava obeh je enaka.
- Regres za letni dopust je popolnoma ločena, zakonsko obvezna dajatev, ki jo mora delodajalec izplačati vsakemu delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, ne glede na poslovno uspešnost podjetja. Regres ima tudi svojo, drugačno davčno obravnavo in svoj rok izplačila (najkasneje do 1. julija tekočega leta).
- 13. plača/božičnica pa je, za razliko od regresa, prostovoljna – delodajalec jo izplača le, če je tako dogovorjeno in če to poslovni rezultati podjetja dopuščajo.
Davčna obravnava 13. plače
Plačilo za poslovno uspešnost (kamor spada tudi 13. plača) je pod pogoji iz 12. točke prvega odstavka 44. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) oproščeno dohodnine do višine 100 odstotkov zadnje znane povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, oziroma do višine 100 odstotkov povprečne mesečne plače delavca (vključno z nadomestili plače) v zadnjih 12 mesecih – uporabi se tisti izmed obeh zneskov, ki je za delavca ugodnejši. Da je izplačilo oproščeno dohodnine, mora biti pravica do izplačila določena v splošnem aktu delodajalca ali kolektivni pogodbi, delavci morajo biti o tem vnaprej seznanjeni, izplačilo pa mora biti enkrat v koledarskem letu izplačano vsem upravičenim delavcem hkrati. Znesek nad to mejo se obdavči po splošnih pravilih za dohodek iz delovnega razmerja.
Pomembno: davčna oprostitev velja izključno za dohodnino. Prispevki za socialno varnost (pokojninsko, zdravstveno zavarovanje ipd.) se obračunajo in plačajo od celotnega zneska izplačila, ne glede na to, ali je ta oproščen dohodnine ali ne.
Primer izračuna: recimo, da zadnja znana povprečna mesečna bruto plača v Sloveniji znaša 2.700 evrov, delodajalec pa delavcu izplača 13. plačo v bruto znesku 3.200 evrov. V tem primeru je prvih 2.700 evrov oproščenih dohodnine (a se od njih še vedno plačajo prispevki), preostalih 500 evrov razlike pa se obdavči enako kot redna plača – torej se od tega dela obračunajo tako dohodnina kot prispevki.
Pogosta vprašanja
Ali je delodajalec dolžan izplačati 13. plačo?
Ne, delodajalec ni zakonsko dolžan izplačati 13. plače, razen če je pravica do nje dogovorjena v kolektivni pogodbi, splošnem aktu delodajalca ali pogodbi o zaposlitvi.
Ali je 13. plača vedno oproščena dohodnine?
Ne. Oproščen je le del izplačila do višine 100 % zadnje znane povprečne plače v Sloveniji oziroma delavčeve povprečne plače, kar je zanj ugodneje. Presežek se obdavči kot običajen dohodek iz delovnega razmerja.
Kolikokrat letno se lahko izplača plačilo za poslovno uspešnost?
Za ugodno davčno obravnavo se lahko izplača le enkrat v koledarskem letu, in sicer vsem upravičenim delavcem hkrati.
Ali se 13. plača in regres obravnavata davčno enako?
Ne. Regres za letni dopust ima svojo, ločeno davčno oprostitev (do višine povprečne plače) in je zakonsko obvezen, medtem ko je 13. plača prostovoljna in izhaja iz instituta plačila za poslovno uspešnost.
Sorodne vsebine
Vir:
- Zakon o delovnih razmerjih
- Zakon o dohodnini
