Kadrovska štipendija za dijake in študente

Kadrovska štipendija za dijake je denar, ki ga podjetje izplača dijaku med šolanjem, da si zagotovi prihodnjega sodelavca. Za podjetja je zanimiva, ker podjetje mlade spozna zgodaj, štipendija pa ni vezana na starost ali uspeh na državnem razpisu. V članku so odgovori na vprašanja, ki jih podjetja najpogosteje zastavljajo: kdo lahko štipendira, koliko starih mora biti dijak, kolikšna je lahko štipendija, kakšni so davki za dijaka in za podjetje ter ali država še kaj prispeva.

Kaj je kadrovska štipendija

Zakon o štipendiranju (ZŠtip-1) opredeljuje kadrovsko štipendijo kot štipendijo, ki jo delodajalec dodeli dijaku ali študentu za izobraževalni program na podlagi svojih potreb. Štipendist pridobi izkušnje in praviloma zagotovljeno prvo zaposlitev, podjetje pa ustrezen kader (gov.si: kadrovske štipendije).

Kadrovska štipendija ni isto kot državna, Zoisova ali štipendija za deficitarne poklice. Razlikujejo se po tem, kdo jo izplača in kaj se z njo združuje:

Pravilo o združevanju izhaja iz 8. člena ZŠtip-1. Dijak, ki ima kadrovsko štipendijo, torej lahko obdrži državno ali Zoisovo, ne more pa imeti hkrati kadrovske in deficitarne. Razpis za deficitarne poklice za šolsko leto 2026/27 se je zaprl 30. septembra.

Kako se dodeli kadrovska štipendija?

Zakon delodajalca opredeli kot pravno osebo zasebnega prava, javni zdravstveni zavod ali fizično osebo (tudi samostojnega podjetnika) s sedežem oziroma prebivališčem v Sloveniji, ki zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Pomembno je torej, da imate zaposlene. Podjetje brez zaposlenih kadrovske štipendije v pomenu zakona praviloma ne more dodeljevati. Če razmišljate o prvi zaposlitvi, si poglejte tudi subvencijo za samozaposlitev.

Kadrovska štipendija za dijake: starost in pogoji

Upravičenci so dijaki in študenti. Za dijake zakon našteva programe nižjega poklicnega, srednjega poklicnega, srednjega tehniškega ali strokovnega ter splošnega izobraževanja (gimnazija).

Starostne omejitve ni. Za državne štipendije je zakon prvotno zahteval, da je dijak ob prvem vpisu mlajši od 22 let, študent pa od 27, a je pri sofinanciranih kadrovskih štipendijah ta pogoj izrecno izvzel, nesofinancirane pa zakon ni omejeval. Starostni pogoj je nato v celoti črtal zakon o spremembah (ZUPŠ-1, Uradni list RS, št. 54/22). Pogosta navedba, da kadrovsko štipendijo lahko dobi le dijak do 18. leta, zato ne drži. Dijak je lahko star 15 ali 19 let: pomembno je, da je vpisan v izobraževalni program.

Dodatni pogoji veljajo, če podjetje uveljavlja sofinanciranje (ki ga trenutno ni, glejte spodaj): štipendist ne sme biti zaposlen ali samozaposlen, vpisan v evidenco brezposelnih ali poslovodna oseba gospodarske družbe. Pri kadrovski štipendiji brez sofinanciranja si dodatne pogoje, na primer uspeh ali smer šolanja, določi delodajalec v svojem aktu.

Ker so dijaki večinoma mladoletni, pogodbo o štipendiranju smiselno podpiše tudi starš ali skrbnik. Zakon, ki smo ga pregledali, tega izrecno ne omenja, a je to običajna in varna praksa.

Korak za korakom: kako podjetje podeli kadrovsko štipendijo

1. Presodite potrebo. Kateri poklic boste čez tri ali štiri leta potrebovali in koliko ljudi? Štipendija je naložba, ki se povrne šele po zaposlitvi, zato jo vključite v poslovni načrt in kadrovski načrt.
2. Sporočite potrebe. Zakon delodajalcem nalaga, da Skladu do konca januarja sporočijo potrebe po štipendistih za naslednje šolsko leto, in sicer prek aplikacije Izmenjevalnica Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije. Vpis služi temu, da dijaki izvedo za razpoložljive štipendije pred izbiro šole.
3. Določite merila. V internem aktu ali razpisu določite programe, višino štipendije, rok prijave in merila izbire.
4. Določite višino. Glejte naslednji razdelek.
5. Sklenite pogodbo o štipendiranju. Vsebino predlagamo spodaj.
6. Izplačujte in poročajte. Delodajalci, ki štipendirajo, morajo Skladu do konca koledarskega leta poročati o dodeljenih štipendijah (113. člen ZŠtip-1); za kršitve zakon predvideva globe. Natančen postopek in obrazec preverite na strani Sklada.
7. Omogočite prakso in vzdržujte stik. Dijak, ki ga med poletjem povabite na prakso, spozna okolje, vi pa njega.

Koliko znaša kadrovska štipendija za dijaka

Zakonskega najnižjega ali najvišjega zneska za kadrovsko štipendijo brez sofinanciranja ni. Znesek, trajanje, obveznost zaposlitve in vračilo določita pogodbeni stranki. Edina zakonska meja velja za sofinancirano štipendijo: ne sme biti nižja od državne štipendije brez dodatkov za četrti dohodkovni razred (70. člen ZŠtip-1).

Praktična zgornja meja je davčna: do višine minimalne plače na mesec (1.481,88 evra bruto) štipendija dijaku ni obdavčena (glejte razdelek Davki). Večja podjetja v praksi izplačujejo bistveno manj. Zgled iz razpisov, vsi so podatki delodajalcev, ne statistika:

Za manjše podjetje je smiselno izhodišče 200 do 300 evrov na mesec za dijake. Znesek lahko vežete na uspeh (npr. višji znesek pri povprečni oceni nad 3,5), dodate pa lahko tudi plačilo za poletno prakso.

Pogodba o štipendiranju

Pogodba za nesofinancirano kadrovsko štipendijo je stvar dogovora, zato pazljivo določite zlasti naslednje:

• stranki (podjetje, dijak, starš ali skrbnik), program in šolo;
• višino, način in rok izplačila (zakon pri državnih štipendijah določa izplačilo do 15. v mesecu za pretekli mesec; to je dobra usmeritev tudi za vas);
• pogoj uspešnega napredovanja v naslednji letnik;
• obveznost zaposlitve po zaključku šolanja in njeno trajanje (običajno enako dolžini štipendiranja);
• vračilo štipendije, če dijak šolanje opusti ali ne sprejme zaposlitve, in obseg vračila;
• prakso med počitnicami in morebitno povračilo prevoza in prehrane;
• prenehanje pogodbe in odpovedni razlogi.

Če je štipendija sofinancirana, zakon predpisuje več: pogodbo (72. člen), sklenitev pogodbe o zaposlitvi najkasneje v enem mesecu po zaključku izobraževanja, praviloma za polni delovni čas (77. člen), enomesečno prakso v vsakem šolskem letu (75. člen) in hrambo dokumentacije najmanj 10 let po zaključku pogodbenega razmerja. Če zaposlitev traja manj kot eno leto, mora delodajalec vrniti celotno prejeto sofinanciranje. Ker sofinanciranja ni več, ta pravila uporabite le kot vzorec, ne kot obvezo.

Davki: kaj velja za dijaka in kaj za podjetje

Davčna obravnava za dijaka

Zakon o dohodnini (ZDoh-2) uvršča kadrovske štipendije med druge dohodke (105. člen). Do višine minimalne plače na mesec za študij v Sloveniji in do minimalne plače, povečane za 60 %, za študij v tujini se kadrovska štipendija ne všteva v davčno osnovo (106. člen). Zakon določa, da to velja za prejemnika, ki je vpisan kot dijak ali študent za poln učni čas, in da se prag presoja za mesečno obdobje. Finančna uprava navaja, da se v ta znesek všteva tudi povračilo stroškov v zvezi s šolanjem (FURS: prejemam štipendijo).

Če štipendija prag preseže, se v davčno osnovo všteje le presežek. Akontacijo od presežka po stopnji 25 % izračuna in odtegne plačnik, torej podjetje (131. člen ZDoh-2); prejemnik lahko pri rednem mesečnem dohodku zahteva tudi izračun po dohodninski lestvici. Pri običajnih zneskih za dijake (nekaj sto evrov) davka torej ni. Drugače je, če podjetje plačilo za delo imenuje štipendija: če iz pogodbe izhaja, da gre za plačilo za opravljeno delo ali storitev, se dohodek obdavči kot dohodek iz zaposlitve ali drugega pogodbenega razmerja.

Kaj to pomeni za družino

• Otroški dodatek, državna štipendija, vrtec: kadrovska štipendija se pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev do višine minimalne plače ne upošteva kot dohodek (12. člen ZUPJS). Dijak lahko torej obdrži kadrovsko in državno štipendijo, družina pa zaradi nje ne izgubi otroškega dodatka.
• Vzdrževani družinski član: pri dijaku od 18 do 26 let se po besedilu 115. člena ZDoh-2 štipendije ne štejejo med lastne dohodke, ki bi starše prikrajšali za olajšavo.

Davčna obravnava za podjetje

V ZDDPO-2 za štipendije ni posebnega člena. Veljajo splošna pravila o odhodkih (29. člen): štipendija je odhodek, če je povezana z opravljanjem dejavnosti in predstavlja običajno poslovno prakso. Pri stopnji davka od dobička 22 % vsak izplačani evro štipendije zmanjša davek za 22 centov, če podjetje dobiček ustvarja. Za samostojnega podjetnika, ki uporablja dejanske odhodke, veljajo enaka pravila; pri normiranih odhodkih (80 % prihodkov) se štipendije ne uveljavlja posebej.

Posebne davčne olajšave za štipendiranje podjetja v ZDDPO-2 nismo našli. Ne zamenjajte je z olajšavo za praktično delo v strokovnem izobraževanju (57. člen ZDDPO-2): podjetje, ki sprejme vajenca, dijaka ali študenta po učni pogodbi na praktično delo, lahko zniža davčno osnovo za izplačano plačilo, vendar največ za 80 % povprečne mesečne plače za vsak mesec. To je drug ukrep in velja samo za praktično izobraževanje po učni pogodbi, ne za štipendijo. Podjetje, ki obe obliki sodelovanja kombinira, naj o obravnavi vsake posebej vpraša računovodjo.

Za natančno obravnavo se pred prvim izplačilom posvetujte z računovodjo, zlasti pri vprašanju prispevkov, za katere nismo našli obveznosti obračuna, in pri štipendiji za dijaka, katerega poklic ni neposredno povezan z vašo dejavnostjo.

Ali obstaja subvencija ali sofinanciranje

ZŠtip-1 predvideva, da kadrovske štipendije sofinancirata Sklad ali regionalne razvojne agencije. Po zakonu sofinanciranje znaša 50 % kadrovske štipendije, vendar največ 30 % minimalne plače; za določene ravni in smeri izobraževanja 70 % oziroma največ 40 % minimalne plače (71. člen). Vendar je to določilo le možnost: država sredstva zagotavlja po presoji (8. člen), Sklad pa na svoji spletni strani navaja, da sredstev za sofinanciranje kadrovskih štipendij ne podeljuje več. Zadnji programi so tekli do leta 2016, odprtega razpisa regionalnih razvojnih agencij nismo našli (Javni sklad: kadrovske štipendije). Pred odločitvijo preverite pri Skladu ali svoji regionalni razvojni agenciji.

Kaj je na voljo drugje:

• Zaposlitev po šolanju: Zavod RS za zaposlovanje občasno objavlja povabila za subvencioniranje zaposlitve mladih brezposelnih. Za dijake med šolanjem ne veljajo, ker niso v evidenci brezposelnih, lahko pa pridejo v poštev ob zaposlitvi po koncu šolanja. Aktualno povabilo preverite pred zaposlitvijo štipendista.
• Praktično delo dijakov: davčna olajšava po 57. členu ZDDPO-2 (glejte zgoraj).
• Za dijaka: štipendija za deficitarne poklice (v šolskem letu 2026/27 129,21 evra na mesec za prvošolce v izbranih programih, razpis se je zaprl 30. septembra), državna in Zoisova štipendija.

Je štipendiranje vredno

Štipendija za dijaka s 250 evri na mesec stane 3.000 evrov na leto oziroma 12.000 evrov za štiriletni program. Po odštetju davka od dobička (22 %) je neto strošek okoli 9.360 evrov, če podjetje ustvarja dobiček. Za to dobite sodelavca, ki ga poznate, ki pozna vaše podjetje in je zavezan zaposlitvi. Primerjajte to s stroškom iskanja in uvajanja delavca na trgu ter s stroški zaposlenega po zaključenem šolanju. Če iščete poletno pomoč, preverite še strošek dela prek študentske napotnice. Vsak primer presodite posebej: če dijak po šolanju ne bo hotel delati pri vas, vam ostane le vračilo po pogodbi.

Pogosta vprašanja

Ali lahko dijak prejema kadrovsko in državno ali Zoisovo štipendijo hkrati?

Da. Po 8. členu ZŠtip-1 se kadrovska lahko dodeli istočasno z vsemi štipendijami, razen s štipendijo za deficitarne poklice.

Do katere starosti lahko dijak dobi kadrovsko štipendijo?

Zakon starostne omejitve ne vsebuje. Pogoj je vpis v izobraževalni program, mladoletnemu dijaku pa pogodbo smiselno podpiše tudi starš ali skrbnik.

Koliko znaša kadrovska štipendija za dijaka in ali obstaja najvišji znesek?

Zakonskega najvišjega zneska za nesofinancirano štipendijo ni. Znesek določi delodajalec, v praksi je za dijake okoli 200 do 250 evrov na mesec. Do minimalne plače na mesec je štipendija za dijaka davčno oproščena.

Ali je kadrovska štipendija obdavčena in kdo plača davek?

Do minimalne plače na mesec (1.481,88 evra bruto) ni. Presežek se obdavči kot drug dohodek, akontacijo po stopnji 25 % obračuna in odtegne podjetje kot plačnik davka.

Ali ima podjetje davčno olajšavo za štipendiranje?

Posebne olajšave nismo našli. Štipendija je lahko običajen odhodek (29. člen ZDDPO-2). Olajšava po 57. členu velja le za praktično delo po učni pogodbi.

Ali mora štipendist po končanem šolanju delati pri štipenditorju?

Običajno da. Obveznost zaposlitve in njena dolžina sta zapisani v pogodbi o štipendiranju. Pri sofinancirani štipendiji zakon predpisuje zaposlitev v enem mesecu po koncu šolanja in najmanj eno leto.

Ali država še sofinancira kadrovske štipendije?

Zakon sofinanciranje predvideva, a Sklad sredstev po lastnih navedbah ne razdeljuje več. Preverite aktualne javne pozive.

Kdaj morajo delodajalci sporočiti potrebe po štipendistih?

Po 112. členu ZŠtip-1 do konca januarja za naslednje šolsko leto, prek Izmenjevalnice Sklada.

Kaj preberete naprej

• Subvencija za samozaposlitev
• Obdavčitev s.p.
• Družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.)
• Kako napisati poslovni načrt

Vsebina je splošne narave in ne nadomešča pravnega ali davčnega svetovanja. Pred odločitvijo preverite veljavne predpise.