Koliko nas zaposleni stane v enem letu?

Za začetek naj povemo, da se članek dopolnjuje s člankom Kako je sestavljena plača. Le-ta upošteva vse stroške z zaposlenimi, medtem ko je sledeči članek osredotočen predvsem na razliko med neto in bruto plačo.

Osnovni pojmi v zvezi s plačo

Plača je zaslužek zaposlenega za opravljeno delo.

Neto plača je znesek, ki ga delavec prejme za opravljeno delo, brez stroškov, ki so nastali v zvezi z delom (prevoz na delo, prehrana idr.).

Bruto plača je plača pred odtegnitvijo prispevkov v breme delojemalca in akontacije dohodnine.

Bruto bruto plača je bruto plača, ki vsebuje še tisti del prispevkov, ki jih plača delodajalec namesto delavcev, ter povračilo stroškov, ki nastanejo v zvezi z delom.

Minimalna plača je mesečna plača za delo opravljeno v polnem delovnem času. Določa jo zakon o minimalni plači, ki daje pravico do minimalne plače, njeno višino in pogoje, pod katerimi se izplačuje. Minimalna plača od 1. januarja 2026 dalje znaša 1.481,88 evrov, kar v neto znesku pomeni 1.043,70 evrov. Zakon o spremembah Zakona o minimalni plači iz definicije minimalne plače izvzema vse dodatke, določene z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami, del plače za delovno uspešnost in dogovorjeno plačilo za poslovno uspešnost. Iz  minimalne plače so tako izvzeti dodatki za delo preko polnega delovnega časa, delo v posebnih pogojih (nočno delo, nedeljsko delo, delo na praznike in dela proste dneve), povračila stroškov (npr. za prehrano, prevoz, službeno pot) in drugih prejemkov iz delovnega razmerja (npr. regres, odpravnine, jubilejne nagrade).

Regres za letni dopust pripada vsakemu zaposlenemu, ki ima pravico do letnega dopusta, in sicer najmanj v višini minimalne plače, kar pomeni, da je minimalni znesek regresa za leto 2026 1.481,88 evrov. Po novem se izplačilo regresa za letni dopust do višine 100 % zadnje znane povprečne mesečne plače zaposlenih v RS (trenutno po podatkih za leto 2026 znaša povprečna mesečna bruto plača v Sloveniji 2.536,03 evrov (Vir: SURS)) razbremeni dohodnine in prispevkov za socialno varnost. Regres mora delodajalec izplačati najkasneje do 1. julija tekočega leta.

Letni dopust pripada vsakemu zaposlenemu. Delavec pridobi pravico do celotnega letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja. Letni dopust v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali dela delavec polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Minimalno število dni letnega dopusta delavca je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca. Delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, ima pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve.

Za čas koriščenja letnega dopusta je delavec upravičen do nadomestila plače. Delavcu pripada nadomestilo plače v višini njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti.

Imate vprašanja? Pridite na MP svetovanje in razjasnili vam bomo vse nejasnosti.

Kako je sestavljena naša plača?

Naša plača je sestavljena iz:

• osnovne plače, ki je določena s pogodbo o zaposlitvi. Osnovno plačo delavec prejme za polni delovni čas, za normalne delovne pogoje in vnaprej določene delovne rezultate. Osnovna plača delavca ne more biti nižja od nižje osnovne plače ustreznega tarifnega razreda,

• del plače iz naslova delovne uspešnosti in del plače iz naslova poslovne uspešnosti. Dodatek iz naslova delovne uspešnosti delavec prejme, če je delo opravil nadpovprečno. Osnova za določanje delovne uspešnosti so količina, kakovost, gospodarnost dela in inovativnost. Dodatek iz naslova poslovne uspešnosti se izplača kot 13. plača ali božičnica, če je dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.

• dodatki, ki se določijo za posebne pogoje dela, k izhajajo iz razporeditve delovnega časa in sicer:
  • za nočno delo,
  • delo ob nedeljah in med prazniki,
  • nadurno delo.

• povračilo stroškov v zvezi z delom (višina se določi s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti ali s podzakonskim aktom) in ostali dodatki :
  • za prehrano,
  • za prevoz na delo in z njega,
  • prevoz na službenem potovanju,
  • dnevnice,
  • prenočevanje na službenem potovanju,
  • terenski dodatek,
  • nadomestilo za ločeno življenje,
  • jubilejna nagrada,
  • odpravnina ob upokojitvi,
  • solidarnostna pomoč.

Povračilo stroškov v zvezi z delom se ne vštevajo v davčno osnovo, če ne presegajo zneska, ki ga določa Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Za prehrano ta znesek znaša 6,12 evra, za prevoz pa znesek do višine stroškov javnega prevoza od običajnemu prebivališču najbližjega postajališča do delovnega mesta, oziroma če delavec ne more uporabljati javnega prevoza, do višine 0,18 evra za vsak polni kilometer razdalje.

Primer izračuna plače za minimalno plačo

Da si bomo vse skupaj lažje predstavljali, si poglejmo primer izračuna plače za minimalno plačo (za leto 2026  znaša minimalna plača 1.481,88 evrov bruto).

Ugotovili smo torej, koliko delodajalca stane minimalna plača mesečno. Sedaj pa poglejmo, kako je z regresom, ki nam pripada.

Minimalni regres za leto 2026 znaša 1.481,88 evrov – kot že povedano, pa se regres ne všteva v davčno osnovo delavca, do višine 100% povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, prav tako pa se prispevki za socialno varnost za letni dopust obračunavajo le v delu, ki presega 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji.

Enoletni stroški delodajalca

Če torej naredimo analizo enoletnih stroškov, ki jih ima delodajalec z nami brez dodatkov, bi izračun izgledal takole:

**Odvisno od razdalje, načina prevoza ter števila delovnih dni.

***Odvisno od števila delovnih dni…

****Odvisno od delovnih pogojev, števila delovnih dni…

Kako je z dopustom?

Letni dopust se obračuna v višini 100 %, zakon pa določa, da je osnova povprečna mesečna plača delavca v zadnjih treh mesecih.

Kako je z bolniškim staležem?

Osnova za nadomestilo so povprečna mesečna plača in nadomestila oziroma povprečna osnova za plačilo prispevkov v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela.

Nadomestilo znaša:

• višina nadomestila znaša med 70%-100% osnove in je odvisna od tega ali je bolezen oz. poškodba nastala pri delu ali izven dela in ali je delavec iz dela odsoten več ali manj kot 90 dni.

Preberite tudi: Preoblikovanje iz s.p. v d.o.o.

Seveda ne smemo pozabiti še na stroške delodajalca z zdravniškimi pregledi, stroške za delovno obleko, stroške za izobraževanje in izpopolnjevanje zaposlenih in podobno.

VIRI:

• Zakon o dohodnini
• Zakon o prispevkih za socialno varnost
  
• Zakon o delovnih razmerjih
• Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju