Preoblikovanje iz s.p. v d.o.o.

Naj na začetku povemo, da postopek preoblikovanja iz s.p. v d.o.o. ni ravno enostaven, zato je pri njegovi izvedbi priporočljiva pomoč svetovalca. Če se samostojni podjetnik odloči, da se bo statusno preoblikoval, lahko to stori na dva načina, in sicer:

1. Podjetje prenese na novo kapitalsko družbo, ki se ustanovi zaradi prenosa podjetnikovega podjetja ali
2. podjetje prenese na prevzemno kapitalsko družbo, ki je bila ustanovljena že prej.

S prenosom preidejo na družbo tako podjetje podjetnika kot vse njegove pravice in obveznosti v zvezi s podjetjem. Družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika. Če družba ne izpolni obveznosti, ki so nastale pri podjetniku v zvezi z njegovim podjetjem pred vpisom prenosa podjetja v register, podjetnik zanje odgovarja z vsem svojim premoženjem.

Tovrstne terjatve do podjetnika načeloma zastarajo v petih letih po prenehanju opravljanja dejavnosti. Ta določba je vključena v ZGD-1 zaradi načela varstva upnikov, ki so sklenili posle s podjetnikom, ki je kot nosilec samostojne podjetniške aktivnosti odgovarjal za obveznosti z vsem svojim premoženjem.

Podjetnik, ki se odloči za preoblikovanje oziroma prekvalifikacijo podjetja, je dolžan na družbo prenesti celotno podjetje, vendar pa pri tem ni potrebno, da celotno premoženje vloži v osnovni kapital družbe. Podjetnik se lahko odloči, da med osnovni kapital prenese le zakonsko predpisan minimum (7.500 evrov), preostale vrednosti pa razporedi na druge bilančne postavke.

1. Prenos podjetja na novo kapitalsko družbo

Prenos podjetja na novo kapitalsko družbo pomeni, da se zaradi prenosa podjetnikovega podjetja ustanovi nova kapitalska družba. V navedenem primeru se prenos opravi na podlagi enostranskega pravnega posla oziroma sklepa podjetnika o njegovem preoblikovanju. Postopek se nato nadaljuje pri notarju, ki  dokumente overi, nato pa jih predloži na sodni register.

Pomembno je dejstvo, da kapitalska družba pred preoblikovanjem še ne obstaja in se torej ustanovi z namenom, da podjetnik nanjo prenese vso svojo dejavnost. Postopek prenosa poteka v več korakih.

a) Napoved preoblikovanja

Podjetnik mora vsaj tri mesece pred preoblikovanjem na primeren način (s pismi upnikom, v sredstvih javnega obveščanja, poslovnih prostorih) objaviti, da bo svojo dejavnost nadaljeval v drugi pravnoorganizacijski obliki ter ob tem navesti tudi dan preoblikovanja iz s.p. v d.o.o.

b) Sklep o prenosu podjetja

Za vpis nove družbe v register mora podjetnik v pisni obliki pripraviti sklep podjetnika o prenosu. V sklepu o prenosu morajo biti navedeni:

• firma in sedež podjetnika,
• izjava o prenosu podjetja in

• vrednost podjetja (premoženje ter pravice in obveznosti v zvezi s podjetjem) na dan obračuna prenosa podjetja z natančnim opisom podjetja. Premoženje se navadno opredeli v bilanci stanja, ki se priloži k sklepu o prenosu, lahko pa se opredeli tudi v vmesni bilanci stanja ali drugem računovodskem izkazu, če je na podlagi njegove vsebine mogoče določiti vrednost podjetja, ki je predmet prenosa. Dan obračuna prenosa podjetja je bilančni presečni dan po stanju, na podlagi katerega podjetnik sestavi računovodske izkaze podjetja. Od dneva obračuna prenosa podjetja dalje se šteje, da so dejanja podjetnika, ki se nanašajo na preneseno podjetje, opravljena za račun nove kapitalske družbe. Predložene listine na dan prijave za vpis prenosa podjetja v register ne smejo biti starejše od treh mesecev.

Sklepu o prenosu mora biti priložen tudi akt o ustanovitvi družbe, z navedbo, da je družba ustanovljena s prenosom podjetja podjetnika.

c) Vpis v sodni register

Vložiti je potrebno prijavo za vpis prenosa pri registrskem organu. Predlogu za vpis prenosa je treba predložiti sklep o prenosu podjetja in listine, ki se jih predloži ob vpisu ustanovitve nove družbe v register. To se lahko uredi pri notarju, pri katerem overimo tudi vse potrebne dokumente.

Registrski organ nato hkrati vpiše prenos podjetja in ustanovitev nove družbe. Pri vpisu le-te je treba v register vpisati, da je družba nastala s prenosom podjetja podjetnika. Z vpisom prenosa podjetnik preneha opravljati dejavnost, podjetje podjetnika v skladu s sklepom o prenosu podjetja preide na novo družbo, podjetnik pa postane imetnik deležev nove družbe. Ajpes po prejemu sklepa sodiša o vpisu prenosa podjetja, s.p. izbriše iz Poslovnega registra po uradni dolžnosti.

2. Prenos podjetja na prevzemno kapitalsko družbo

Druga oblika statusnega preoblikovanja se nanaša na prenos podjetja na kapitalsko družbo, ki je bila ustanovljena že prej. Za prenos podjetja na prevzemno družbo se smiselno uporablja enak postopek kot pri prenosu podjetja na novo družbo, obstajajo pa nekatere razlike. Nova družba se v tem primeru nadomesti s prevzemno družbo.

a) Pogodba o prenosu podjetja

Namesto sklepa o prenosu podjetja je dolžan podjetnik skleniti pogodbo o prenosu podjetja s poslovodstvom že obstoječe družbe, h kateri bo pripojil vsa svoja sredstva in obveznosti. Pogodba o prenosu podjetja mora biti sklenjena v notarskem zapisu. V tem primeru podjetnik (fizična oseba) postane imetnik deleža v družbi.

b) Revizija povečanja osnovnega kapitala

Če prevzemna družba zaradi prenosa podjetja poveča osnovni kapital, se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za povečanje osnovnega kapitala zaradi pripojitve pri d.o.o. Povečanje osnovnega kapitala za izvedbo pripojitve mora pregledati eden ali več revizorjev, hkrati z vpisom prenosa podjetja pa mora biti vpisano v register.

Podjetnik se lahko odloči, da vsega premoženja ne bo vključil v osnovni kapital prevzemne družbe, temveč ga bo poljubno razporedil na druge bilančne postavke. Podjetnik, ki se preoblikuje, prenese na družbo svoje celotno premoženje. Obstaja pa možnost, da na prevzemno družbo prenese le del podjetja in še naprej opravlja svojo dejavnost kot s.p.

Davčni vidik prenosa

Preoblikovanje iz s.p. v d.o.o. je lahko davčno nevtralno, v kolikor so za to izpolnjeni predpisani pogoji iz Zakona o dohodnini (ZDoh-2) in so izpeljani vsi potrebni postopki. Pogoji za davčno nevtralno preoblikovanje so, da se izvede v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah o statusnem preoblikovanju podjetnika, in so izpolnjeni naslednji pogoji:

a)  prevzemna družba je davčni rezident RS,

b) prevzemna družba mora ovrednotiti prevzeta sredstva in obveznosti, amortizirati prevzeta sredstva in izračunavati dobičke in izgube v zvezi s prejetimi sredstvi in obveznostmi z upoštevanjem vrednosti na zadnji dan obdobja, za katero se izračunava akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti pri statusnem preoblikovanju podjetnika, po kateri se bi izhajalo pri izračunu davčne osnove pri s.p.-ju, oziroma na način, kot če do preoblikovanja ne bi prišlo,

c) prevzemna družba prevzame rezervacije, ki jih je oblikoval s.p., ki se lahko pripišejo podjetju oziroma delu podjetja, ki se prenaša, in pogoje v zvezi s temi rezervacijami, kot bi veljali za s.p. kot če do preoblikovanja ne bi prišlo,

d) fizična oseba se zaveže, da bo svoj delež v prevzemni družbi obdržala najmanj 36 mesecev in ga nominalno ne bo zmanjšala.

Davčno nevtralna obravnava preoblikovanja se prizna davčnemu zavezancu le pod zgoraj navedenimi pogoji in pod pogojem, da je bila na pristojni davčni organ pravočasno vložena priglasitev.

Stroški prenosa

Stroški so v obeh primerih odvisni predvsem od velikosti s.p.-ja. Notarski stroški so od 500 do 600 evrov, čas, ki ga za to potrebujejo, pa se giblje nekje od dveh do treh mesecev. Preoblikovanje je možno kadarkoli v letu in ne le po končnem letnem poročilu. Pomembno je, da je celoten postopek voden strokovno, saj se s tem izognemo nepričakovanim zapletom predvsem na davčnem področju.

VIRI IN LITERATURA:

• ZGD-1 (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15 in 15/17)
• Zdoh-2 (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16 in 69/17)
• http://evem.gov.si/

Ta članek je bil pripravljen na podlagi zakonodaje ter sodne in upravne prakse, veljavne v času priprave besedila. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje, sodne ali upravne prakse avtor in Zavod mladi podjetnik ne odgovarjata za ažurnost oziroma uskladitev besedila s kasnejšimi spremembami.