Preoblikovanje iz s.p. v d.o.o.
Preoblikovanje iz s.p. v d.o.o. ni ravno enostaven postopek, zato je pri njegovi izvedbi priporočljiva pomoč svetovalca. Če se samostojni podjetnik odloči, da se bo statusno preoblikoval, lahko to stori na dva načina, in sicer:
- Podjetje prenese na novo kapitalsko družbo, ki se ustanovi zaradi prenosa podjetnikovega podjetja ali
- podjetje prenese na prevzemno kapitalsko družbo, ki je bila ustanovljena že prej.
S prenosom preidejo na družbo tako podjetje podjetnika kot vse njegove pravice in obveznosti v zvezi s podjetjem. Družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika. Če družba ne izpolni obveznosti, ki so nastale pri podjetniku v zvezi z njegovim podjetjem pred vpisom prenosa podjetja v register, podjetnik zanje odgovarja z vsem svojim premoženjem.
Tovrstne terjatve do podjetnika načeloma zastarajo v petih letih po vpisu prenosa podjetja v register. Ta določba je vključena v ZGD-1 zaradi načela varstva upnikov, ki so sklenili posle s podjetnikom, ki je kot nosilec samostojne podjetniške aktivnosti odgovarjal za obveznosti z vsem svojim premoženjem.
Podjetnik, ki se odloči za preoblikovanje oziroma prekvalifikacijo podjetja, je dolžan na družbo prenesti celotno podjetje, vendar pa pri tem ni potrebno, da celotno premoženje vloži v osnovni kapital družbe. Podjetnik se lahko odloči, da med osnovni kapital prenese le zakonsko predpisan minimum (7.500 evrov), o razporeditvi preostale vrednosti podjetja pa se dogovori z računovodjo.
1. Prenos podjetja na novo kapitalsko družbo
Prenos podjetja na novo kapitalsko družbo pomeni, da se zaradi prenosa podjetnikovega podjetja ustanovi nova kapitalska družba. V navedenem primeru se prenos opravi na podlagi enostranskega pravnega posla oziroma sklepa podjetnika o njegovem preoblikovanju. Sklep o prenosu podjetja mora biti v pisni obliki, akt o ustanovitvi družbe pa se sklene v predpisani obliki (praviloma pri notarju); prijavo za vpis prenosa podjetnik vloži pri registrskem organu.
Pomembno je dejstvo, da kapitalska družba pred preoblikovanjem še ne obstaja in se torej ustanovi z namenom, da podjetnik nanjo prenese vso svojo dejavnost. Postopek prenosa poteka v več korakih.
a) Obveščanje upnikov in poslovnih partnerjev
Zakon objave namere o preoblikovanju ne predpisuje, vendar upnike in poslovne partnerje o spremembi pravne oblike vseeno pravočasno obvestite (pisno, na spletni strani ali v poslovnih prostorih), saj družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja podjetnika.
b) Sklep o prenosu podjetja
Za vpis nove družbe v register mora podjetnik v pisni obliki pripraviti sklep podjetnika o prenosu. V sklepu o prenosu morajo biti navedeni:
- firma in sedež podjetnika,
- izjava o prenosu podjetja in
- vrednost podjetja (premoženje ter pravice in obveznosti v zvezi s podjetjem) na dan obračuna prenosa podjetja z natančnim opisom podjetja. Premoženje se navadno opredeli v bilanci stanja, ki se priloži k sklepu o prenosu, lahko pa se opredeli tudi v vmesni bilanci stanja ali drugem računovodskem izkazu, če je na podlagi njegove vsebine mogoče določiti vrednost podjetja, ki je predmet prenosa. Dan obračuna prenosa podjetja je bilančni presečni dan po stanju, na podlagi katerega podjetnik sestavi računovodske izkaze podjetja. Od dneva obračuna prenosa podjetja dalje se šteje, da so dejanja podjetnika, ki se nanašajo na preneseno podjetje, opravljena za račun nove kapitalske družbe. Predložene listine na dan prijave za vpis prenosa podjetja v register ne smejo biti starejše od treh mesecev.
Sklepu o prenosu mora biti priložen tudi akt o ustanovitvi družbe, z navedbo, da je družba ustanovljena s prenosom podjetja podjetnika.
c) Vpis v sodni register
Vložiti je potrebno prijavo za vpis prenosa pri registrskem organu. Predlogu za vpis prenosa je treba predložiti sklep o prenosu podjetja in listine, ki se jih predloži ob vpisu ustanovitve nove družbe v register. To se lahko uredi pri notarju, pri katerem overimo tudi vse potrebne dokumente.
Registrski organ nato hkrati vpiše prenos podjetja in ustanovitev nove družbe. Pri vpisu le-te je treba v register vpisati, da je družba nastala s prenosom podjetja podjetnika. Z vpisom prenosa podjetnik preneha opravljati dejavnost, podjetje podjetnika v skladu s sklepom o prenosu podjetja preide na novo družbo, podjetnik pa postane imetnik deležev nove družbe. Registrski organ o vpisu prenosa obvesti AJPES, ta pa s.p. po uradni dolžnosti izbriše iz Poslovnega registra Slovenije.
2. Prenos podjetja na prevzemno kapitalsko družbo
Druga oblika statusnega preoblikovanja se nanaša na prenos podjetja na kapitalsko družbo, ki je bila ustanovljena že prej. Za prenos podjetja na prevzemno družbo se smiselno uporablja enak postopek kot pri prenosu podjetja na novo družbo, obstajajo pa nekatere razlike. Nova družba se v tem primeru nadomesti s prevzemno družbo.
a) Pogodba o prenosu podjetja
Namesto sklepa o prenosu podjetja je dolžan podjetnik skleniti pogodbo o prenosu podjetja s poslovodstvom že obstoječe družbe, h kateri bo pripojil vsa svoja sredstva in obveznosti. Pogodba o prenosu podjetja mora biti sklenjena v notarskem zapisu. V tem primeru podjetnik (fizična oseba) postane imetnik deleža v družbi.
b) Revizija povečanja osnovnega kapitala
Če prevzemna družba zaradi prenosa podjetja poveča osnovni kapital, se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za povečanje osnovnega kapitala zaradi pripojitve pri d.o.o. Povečanje osnovnega kapitala za izvedbo pripojitve mora pregledati eden ali več revizorjev, hkrati z vpisom prenosa podjetja pa mora biti vpisano v register.
Podjetnik se lahko odloči, da vsega premoženja ne bo vključil v osnovni kapital prevzemne družbe, temveč ga bo poljubno razporedil na druge bilančne postavke. Podjetnik, ki se preoblikuje, prenese na družbo svoje celotno premoženje. Obstaja pa možnost, da na prevzemno družbo prenese le del podjetja in še naprej opravlja svojo dejavnost kot s.p.
Davčni vidik prenosa
Preoblikovanje iz s.p. v d.o.o. je lahko davčno nevtralno, v kolikor so za to izpolnjeni predpisani pogoji iz Zakona o dohodnini (ZDoh-2) in so izpeljani vsi potrebni postopki. Pogoji za davčno nevtralno preoblikovanje so, da se izvede v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah o statusnem preoblikovanju podjetnika, in so izpolnjeni naslednji pogoji:
a) prevzemna družba je davčni rezident RS,
b) prevzemna družba mora ovrednotiti prevzeta sredstva in obveznosti, amortizirati prevzeta sredstva in izračunavati dobičke in izgube v zvezi s prejetimi sredstvi in obveznostmi z upoštevanjem vrednosti na zadnji dan obdobja, za katero se izračunava akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti pri statusnem preoblikovanju podjetnika, po kateri se bi izhajalo pri izračunu davčne osnove pri s.p.-ju, oziroma na način, kot če do preoblikovanja ne bi prišlo,
c) prevzemna družba prevzame rezervacije, ki jih je oblikoval s.p., ki se lahko pripišejo podjetju oziroma delu podjetja, ki se prenaša, in pogoje v zvezi s temi rezervacijami, kot bi veljali za s.p. kot če do preoblikovanja ne bi prišlo,
d) fizična oseba se zaveže, da bo svoj delež v prevzemni družbi obdržala najmanj 36 mesecev in ga nominalno ne bo zmanjšala.
Davčno nevtralna obravnava preoblikovanja se prizna davčnemu zavezancu le pod zgoraj navedenimi pogoji in pod pogojem, da je bila na pristojni davčni organ pravočasno vložena priglasitev. Priglasitev podpišeta podjetnik in nova oziroma prevzemna družba na isti vlogi, oddati pa jo je treba najpozneje do roka za predložitev davčnega obračuna podjetnika. Če se pogoji v petih letih po prenehanju dejavnosti ne izpolnjujejo več, se prihodki, ki zaradi preoblikovanja niso bili obdavčeni, obdavčijo kot drugi dohodki fizične osebe.
Stroški prenosa
Stroški so v obeh primerih odvisni predvsem od velikosti s.p. Poleg stroškov notarja in računovodske pomoči računajte tudi na ustanovitveno revizijo, ki pa ni potrebna, če vrednost prenesenega podjetja ne presega 100.000 evrov. Natančen znesek in trajanje preverite pri izbranem notarju. Preoblikovanje je možno kadarkoli v letu in ne le po končnem letnem poročilu. Pomembno je, da je celoten postopek voden strokovno, saj se s tem izognemo nepričakovanim zapletom predvsem na davčnem področju.
Preoblikovanje iz s.p. v d.o.o.: roki in obveznosti do FURS
Poleg vpisa v register morate pri preoblikovanju paziti tudi na davčne roke. Najpomembnejše so zbrane v preglednici.
| Korak | Kaj velja |
|---|---|
| Dan obračuna prenosa | Bilančni presečni dan; od tega dne dalje se dejanja, ki se nanašajo na preneseno podjetje, štejejo za račun družbe. |
| Listine za vpis | Na dan prijave ne smejo biti starejše od treh mesecev. |
| Davčni obračun s.p. | V 30 dneh od vpisa preoblikovanja v register, s sklepom o prenosu in aktom o ustanovitvi kot prilogo. |
| Priglasitev davčne nevtralnosti | Skupna vloga podjetnika in družbe, najpozneje do roka za davčni obračun podjetnika. |
| Delež v družbi | Obdržati ga morate najmanj 36 mesecev in ga nominalno ne smete zmanjšati. |
Pri DDV se prenos podjetja ne šteje za dobavo blaga, družba pa je za potrebe DDV pravna naslednica podjetnika.
Uradni vir: SPOT – portal za poslovne subjekte.
Pogosta vprašanja o preoblikovanju
Ali se pri preoblikovanju s.p. v d.o.o. plača DDV od prenesene opreme in zalog?
Ne. Pri prenosu podjetja ali dela podjetja na drugega davčnega zavezanca se šteje, da dobava blaga ni bila opravljena, družba pa je za potrebe DDV pravna naslednica podjetnika (ZDDV-1, 10. člen).
Koliko osnovnega kapitala potrebujem in kdaj je potrebna revizija?
Osnovni kapital d.o.o. mora znašati vsaj 7.500 evrov, vsak osnovni vložek pa najmanj 50 evrov (ZGD-1, 475. člen). Ustanovitvena revizija ni potrebna, če vrednost prenesenega podjetja ne presega 100.000 evrov.
Kdo odgovarja za dolgove s.p. po preoblikovanju?
Družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v pravna razmerja podjetnika. Če družba obveznosti iz časa pred vpisom prenosa ne izpolni, zanje odgovarja podjetnik z vsem svojim premoženjem; te terjatve načeloma zastarajo v petih letih (ZGD-1, 672. člen). Obveznosti iz dohodnine in prispevkov za socialno varnost, ki bremenijo podjetnika kot fizično osebo, na družbo ne preidejo (ZDavP-2, 48. člen).
VIRI IN LITERATURA:
- ZGD-1 (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C, 18/21, 18/23 – ZDU-1O, 75/23, 102/24, 77/25, 10/26 – ZdZEETD in 1270/26)
- ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19, 66/19, 39/22, 132/22 – odl. US, 158/22, 131/23 – ZORZFS, 104/24, 22/25 – ZZZRO-1 in 40/25 – ZINR)
- SPOT, državni portal za poslovne subjekte: https://spot.gov.si/
Ta članek je bil pripravljen na podlagi zakonodaje ter sodne in upravne prakse, veljavne v času priprave besedila. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje, sodne ali upravne prakse avtor in Zavod mladi podjetnik ne odgovarjata za ažurnost oziroma uskladitev besedila s kasnejšimi spremembami.
