štipendijski sklad inovativni projekti

Študentski inovativni projekti za družbeno korist 2016-2020 za študijsko leto 2017/2018. (Vir slike: Pixabay)

Koliko delodajalca stane delo prek študentske napotnice?

Preverili smo, koliko delodajalca stane plačilo prek študentske napotnice. Gre za razliko med neto zneskom, ki jo dobi študent, ter bruto zneskom, ki ga na koncu plača podjetje. Ugotovitev je, da študentsko delo zaradi stalnih povečanj prispevkov že vrsto let ni več ugodno.
štipendijski sklad inovativni projekti

Študentski inovativni projekti za družbeno korist 2016-2020 za študijsko leto 2017/2018. (Vir slike: Pixabay)

Strošek študentskega dela za delodajalca ni enak znesku na napotnici: poleg neto plačila študenta plača še koncesijske dajatve in prispevke.

Strošek študentskega dela – delo za računalnikom

Znesek na napotnici je bruto znesek, od katerega se odštejejo prispevki študenta; študent prejme neto znesek. Pri oglasih zato vedno preverite, ali je navedena bruto ali neto urna postavka. Bruto znesek vsebuje še prispevke, ki jih mora plačati vsako podjetje. Ti prispevki so:

  • 16% koncesijska dajatev,
  • 2% dodatna koncesijska dajatev,
  • prispevki delodajalca (naročnika) za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (8,85 %), zdravstveno zavarovanje (6,36 %), poškodbe pri delu in poklicne bolezni (0,53 %) ter dolgotrajno oskrbo (1 %; samo za dijake in študente, starejše od 18 let, ki so slovenski državljani), skupaj 16,74 % od zneska na napotnici, zmanjšanega za 10 % normiranih stroškov
  • DDV na koncesijo in prispevke delodajalca (22% od osnove, ki je seštevek zgornjih treh),
  • prispevek študenta za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (15,5 % od zneska na napotnici, zmanjšanega za 10 %, kar je 13,95 % zneska na napotnici)

Poglejmo si, koliko podjetje stane, če hoče študentu plačati 100 evrov za opravljeno delo.

NAPOTNICA

100,00 evrov

ZNESEK ZA PLAČILO ŠTUDENTU (neto)

86,05 evrov

Koncesijska dajatev (16%)

16,00 evrov

Dodatna koncesijska dajatev (2%)

2,00 evrov

Prispevki študenta (13,95 % zneska na napotnici)

13,95 evrov

Prispevki delodajalca (16,74 % od 90 % zneska na napotnici, kar je 15,066 %)

15,07 evrov

DDV (22%)  na koncesijo in delodajalčeve prispevke

7,28 evrov

SKUPAJ ZA PLAČILO (brez DDV)

133,07 evrov

SKUPAJ ZA PLAČILO (z DDV)

140,35 evrov

Študent prejme 86,05 evrov neto, delodajalec pa od zneska na napotnici (100 evrov) plača še 16,00 evrov koncesijske dajatve in 2,00 evra dodatne koncesijske dajatve. Sredstva iz koncesijske dajatve (16 %) se po predpisih namenjajo proračunskemu skladu za sofinanciranje štipendij, delovanju Študentske organizacije Slovenije in kritju stroškov posrednikov.

  • skupni odstotek koncesijskih dajatev in prispevkov delodajalca znaša 33,07 % zneska na napotnici (18 % koncesij in 15,07 % prispevkov), obračuna pa se tudi 22 % DDV

Koncesijska dajatev bremeni delodajalce. Zakon o skupnosti študentov opredeljuje sestavo, naloge in financiranje študentskih organizacij, daje pa jim tudi relativno avtonomen položaj pri porabi zakonsko zagotovljenih sredstev iz zgoraj opredeljenega naslova za potrebe podpore študentom in posredno izvajanje javne službe na področju visokega šolstva.

Odredba o uskladitvi najnižje bruto urne postavke za opravljeno uro začasnih in občasnih del določa, da od 5. februarja 2026 dalje urna postavka ne sme biti nižja od 8,98 evrov bruto (7,73 evrov neto).

Obračun dodatne koncesijske dajatve (2%) za študentsko delo predložijo študentski servisi, kar pa ne pomeni, da zgornji prispevki bremenijo njih. Ta sredstva plača podjetje, ki je najelo študenta. Dodatna koncesijska dajatev se nameni za potrebe prenove študentskih bivalnih zmogljivosti, potrebe razširitve in posodobitve prostorskih pogojev in tehnološke opremljenosti univerz, po izteku teh programov pa za namen odplačevanja najetih kreditov Študentske organizacije Slovenije ter za prenovo študentskih bivalnih zmogljivosti. 2 % dodatno koncesijsko dajatev ureja Zakon o dodatni koncesijski dajatvi od prejemkov izplačanih za občasna in začasna dela študentov in dijakov RS.

Strošek študentskega dela – izračun

Strošek študentskega dela pri najnižji urni postavki

Najnižja bruto urna postavka za študentsko delo je 8,98 evra. Spodnja razčlenitev kaže, kako se ta znesek na napotnici razdeli, in koliko delodajalec dejansko plača za eno uro (brez DDV).

Postavka Delež zneska na napotnici Na uro (evrov)
Znesek na napotnici (bruto) 100 % 8,98
Neto za študenta 86,05 % 7,73
Prispevek študenta za pokojninsko zavarovanje 13,95 % 1,25
Koncesijska dajatev 16 % 1,44
Dodatna koncesijska dajatev 2 % 0,18
Prispevki delodajalca 15,066 % 1,35
Skupaj za delodajalca brez DDV 133,07 % 11,95

Prispevki delodajalca se obračunajo od zneska na napotnici, zmanjšanega za 10 %, zato je njihov delež na napotnici nižji od 16,74 %.

Uradni vir: SPOT – študentsko delo.

Strošek študentskega dela – dokumenti na pisarniški mizi

Pogosta vprašanja o stroških študentskega dela

Kolikšna je najnižja urna postavka za študentsko delo?

Od 5. februarja 2026 najnižja bruto urna postavka za opravljeno uro začasnih in občasnih del dijakov in študentov ne sme biti nižja od 8,98 evra, kar je približno 7,73 evra neto.

Ali se za študentsko delo plačuje prispevek za dolgotrajno oskrbo?

Da, v višini 1 odstotka, vendar le za dijake in študente, starejše od 18 let, ki so državljani Slovenije. Plača ga delodajalec od zneska na napotnici, zmanjšanega za 10 %.

Ali lahko študent dela brez napotnice?

Začasno in občasno delo dijakov in študentov se pri delodajalcu lahko opravlja samo na podlagi napotnice, ki jo izda posrednik s koncesijo. Napotnica je lahko tudi elektronska, potrditi pa jo morata posrednik in delodajalec pred začetkom dela.

Sorodne vsebine

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Kadrovska štipendija za dijake in študente

Kadrovska štipendija za dijake in študente

Kadrovske štipendije so odlična priložnost za podjetja, saj si lahko tako zagotovijo razvoj ustreznega delovnega kadra, ki ga sami izšolajo, to pa spodbuja nadaljnji razvoj podjetja. Mladim štipendistom tako omogočajo izobraževanje ob prejemanju štipendije in zagotovljeno službo. Več >

Kako zaposliti tujca?

Kako zaposliti tujca?

V tem članku bomo predstavili postopek in pogoje pri zaposlitvi tujega delavca. Nekateri tuji delavci v Sloveniji ne potrebujejo posebnega dovoljenja za zaposlitev, saj Evropska unija izrecno zahteva spoštovanje svoboščin kot je na primer prost dostop do trga dela. Več >

Primerjava študentskega dela, dela prek s. p. ter prek avtorske in podjemne pogodbe

Primerjava študentskega dela, dela prek s. p. ter prek avtorske in podjemne pogodbe

V članku si preberite, katere so prednosti in slabosti opravljanja dela prek študentskega servisa, avtorske pogodbe, podjemne pogodbe in s. p. Avtorsko delo ureja Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah RS, podjemno pogodbo pa Obligacijski zakonik RS. Več >

Kaj je 13. plača in kdaj se jo lahko izplača?

Kaj je 13. plača in kdaj se jo lahko izplača?

Delodajalci lahko delavcem, v skladu z Zakona o delovnih razmerjih, v decembru izplačajo dodatke k redni letni plači. Nagrajevanje delavcev dokazano prispeva k boljšemu poslovanju podjetja. Prav s tem namenom ZDR-1 omogoča, da je lahko sestavni del plače tudi plačilo za poslovno uspešnost. Več >

Zaposlitev lastnika / direktorja v svojem d.o.o.

Zaposlitev lastnika / direktorja v svojem d.o.o.

Zakon o delovnih razmerjih dovoljuje, da se družbenik, lastnik družbe z omejeno odgovornostjo, ki je hkrati tudi njen zakoniti zastopnik, na primer direktor, v njej zaposli. V tem primeru mora skleniti pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto direktorja in preko M1 obrazca na VEM točki prijaviti zavarovalno podlago 001. Več >

Osebno dopolnilno delo

Osebno dopolnilno delo

Za osebno dopolnilno delo se šteje predvsem občasna pomoč in občasno delo, izdelovanje domačih izdelkov ter nabiranje gozdnih sadežev in zelišč. Več >

Oznake:, ,
© 2007-2026 Zavod mladi podjetnik, so.p. - Vse pravice pridržane |  Piškotki | Zemljevid strani