Pogodba o zaposlitvi ali pogodba o poslovodenju?

Pogodba o poslovodenju in pogodba o zaposlitvi se razlikujeta po prispevkih, davkih in pravicah poslovodne osebe.

Družbenik se lahko zaposli v svoji družbi na dva načina:

1. delovnopravna pogodba o zaposlitvi,
2. civilnopravna pogodba o poslovodenju.

1. Delovnopravna pogodba o zaposlitvi

V primeru sklenitve delovnopravne pogodbe o zaposlitvi s poslovodno osebo (v nadaljevanju POZ) je potrebno smiselno upoštevati naslednje sestavine:

• podatke o pogodbenih strankah z navedbo njihovega prebivališča oziroma sedeža,
• datum nastopa dela,
• naziv delovnega mesta (npr. direktor) oziroma vrsta dela s kratkim opisom dela, ki ga mora opravljati po pogodbi o zaposlitvi in za katero se zahtevajo enaka stopnja in smer izobrazbe ter drugi pogoji za opravljanje dela v skladu z 20. členom tega zakona,
• kraj opravljanja dela – če ni navedenega točnega kraja velja, da delavec opravlja delo na sedežu delodajalca,
• čas, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi, in določilo o načinu izrabe letnega dopusta, če je sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas,
• določilo, ali gre za pogodbo o zaposlitvi s polnim ali krajšim delovnim časom,
• določilo o dnevnem ali tedenskem delovnem času in razporeditvi delovnega časa,
• določilo o znesku osnovne plače delavca v valuti, veljavni v Republiki Sloveniji, ki mu pripada za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi ter o morebitnih drugih plačilih,
• določilo o drugih sestavinah plače delavca, o plačilnem obdobju, plačilnem dnevu in o načinu izplačevanja plače,
• določilo o letnem dopustu oziroma načinu določanja letnega dopusta,
• dolžino odpovednih rokov,
• navedbo kolektivnih pogodb, ki zavezujejo delodajalca oziroma splošnih aktov delodajalca, ki določajo pogoje dela delavca, in
• druge pravice in obveznosti v primerih določenih s tem zakonom.

V pogodbi o zaposlitvi se glede vprašanj navedenih v sedmi, deveti, deseti in enajsti alineji prejšnjega odstavka stranki lahko sklicujeta na veljavne zakone, kolektivne pogodbe oziroma splošne akte delodajalca.

Če je določilo v pogodbi o zaposlitvi v nasprotju s splošnimi določbami o minimalnih pravicah in obveznostih pogodbenih strank določenimi z zakonom, kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom delodajalca, se uporabljajo določbe zakona, kolektivnih pogodb oziroma splošnih aktov delodajalca, s katerimi je delno določena vsebina pogodbe o zaposlitvi kot sestavni del te pogodbe. Velja omeniti še to, da kadar se sklepa pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo, nastopa v imenu delodajalca organ določen z zakonom, aktom o ustanovitvi ali s statutom, če le-tega ni, pa lastnik.

Kadar se sklepa pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo v času ustanavljanja delodajalca, nastopa v imenu delodajalca ustanovitelj. Seveda mora družbenik izpolnjevati vse pogoje zaposlitve za delovno mesto, ki ga bo opravljal. Pogoji zaposlitve so določeni v splošnem aktu, ki ga sprejme delodajalec (akt o sistematizaciji).

Lastnosti delovnega razmerja poslovodnih oseb

• Pogoji in omejitve delovnega razmerja za določen čas

S poslovodnimi osebami se lahko sklene pogodba za določen čas. Ta je lahko daljši od dveh let, ki je v ZDR določen kot najdaljši dopustni čas trajanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Če ima direktor mandat dolg 4 leta, se lahko sklene pogodba za določen čas v trajanju 4 let.

• Delovni čas

Poslovodna oseba in družba lahko delovni čas in njegovo razporeditev uredita drugače, kot določa ZDR-1 (73. člen ZDR-1).

• Plačilo za delo

Pogodbeni stranki lahko s pogodbo o zaposlitvi poslovodni osebi prosto določita višino in obliko plačila za delo, pa tudi druga vprašanja povezana s plačilom. Pogodbeni stranki lahko višino in obliko plačila ter druga vprašanja plačila uredita drugače, kot določata ZDR-1 in kolektivna pogodba (73. člen ZDR-1).

• Zagotavljanje odmorov in počitkov

Pogodba o zaposlitvi poslovodne osebe lahko vsebuje drugačna določila glede zagotavljanja odmorov in počitkov kot “običajna” pogodba o zaposlitvi.

• Disciplinska odgovornost

Tudi pri disciplinski odgovornosti lahko pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo odstopa od “običajne”.

• Prenehanje pogodbe o zaposlitvi

ZDR-1 omogoča, da tako v primeru pogodbe o zaposlitvi za določen ali za nedoločen čas na drugačen način uredita pravice, obveznosti in odgovornosti v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. Strankam je prav tako omogočeno, da se pri pogodbeni ureditvi načina odpovedi, odpovednih razlogov in posledic odpovedi upoštevata statusnopravni položaj poslovodne osebe in način oz. razlog njegovega prenehanja.

Prispevki

Družba nastopa kot delodajalec in zavezanec za plačilo prispevkov za socialna zavarovanja.

Delodajalci plačujejo prispevke za socialno varnost od bruto plač in od bruto nadomestil plač za čas odsotnosti z dela v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, ki bremenijo delodajalce, če z zakoni ni drugače določeno. Pomembno je vedeti, da predstavljajo prispevki za družbo strošek plač in posledično znižujejo dobiček, kar je z davčnega vidika še posebej ugodno.

Davki

Plača, ki jo dobiva družbenik, se posamezniku seveda upošteva v osnovi za odmero dohodnine. Višina slednje je odvisna od uvrstitve v katerega od dohodninskih razredov.

2. Pogodba o poslovodenju

Pogodba o poslovodenju je pogodba civilnega prava, kar pomeni, da velja med strankama prirejen odnos in več svobode pri določanju medsebojnih pravic in obveznosti. Pogodba o poslovodenju ni posebej urejena v zakonodaji, seveda pa ne sme nasprotovati prisilnim predpisom, ustavnim načelom in morali.

Poslovodja se zaveže, da bo opravljal določeno delo, podjetje pa mu bo v zameno izplačevalo nadomestilo.

Ali je pogodba o poslovodenju ugodnejša, je odvisno od višine nadomestila. Pri zaposlitvi prispevke obračuna in plača družba kot delodajalec od bruto plače, pri pogodbi o poslovodenju pa jih družbenik plačuje sam, in sicer najmanj od minimalne osnove (za leto 2026 2.282,43 evrov), ne glede na dejansko izplačano nadomestilo.

Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Pogodbo o poslovodenju skleneta družba in direktor takrat, ko je slednji že zavarovan na drugi podlagi, največkrat na podlagi delovnega razmerja, seveda pa to ni nujno. Kadar direktor ni zavarovan na drugi podlagi (se ne šola ali pa je zaposlen za polovični delovni čas) in ni v delovnem razmerju, ampak ima sklenjeno civilnopravno pogodbo o poslovodenju in prejema plačilo za poslovodenje (pozor – to ni plača v smislu delovnega razmerja!), se zavaruje po zavarovalni podlagi 040.

Družbeniki enoosebne družbe, ki so hkrati poslovodne osebe te družbe, se vključijo v zavarovanje za nadomestilo za brezposelnost na zavarovalni podlagi 112. Družbeniki večosebne družbe, ki so poslovodne osebe v tej družbi, se ne morejo zavarovati za primer brezposelnosti.

Značilnosti zavarovalne podlage 040

Minimalna osnova za obračun prispevkov družbenika, ki je poslovodna oseba, je 90 odstotkov povprečne mesečne bruto plače za predhodno leto (za leto 2026 je to 2.282,43 evrov). Družbenik se lahko odloči za višjo osnovo, največ do 3,5-kratnika povprečne plače. Če oceni, da osnova ne ustreza pričakovanemu dobičku, jo lahko za naprej zniža za največ 20 odstotkov, vendar ne pod minimalno osnovo. Pomembno je tudi to, da je zavezanec za plačilo prispevkov zavarovanec sam.

Prispevki za zdravstveno zavarovanje

Lastniki zasebnih podjetij (družbeniki zasebnih družb in zavodov) se po uveljavitvi pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja vključijo v obvezno zdravstveno zavarovanje po 6. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ z zavarovalno podlago 040.

• Zavezanec za prijavo v zavarovanje je zavarovanec sam, torej družbenik zasebne družbe ali zavoda, ki je hkrati poslovodna oseba in ni zavarovan po drugi podlagi. Zavezanec je opredeljen upoštevajoč drugi odstavek 78. člena ZZVZZ, ki določa, da prijavo v zavarovanje vloži zavezanec za plačilo prispevka.
• Možni in polni tedenski delovni/zavarovalni čas obsega 40 ur na teden, ker se obveznost zdravstvenega zavarovanja ne presoja skladno z definicijo kot edini ali glavni poklic (kot to velja v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja).
• Zavezanec za plačilo prispevkov v skladu s 48. in 49. členom ZZVZZ je zavarovanec sam. Prispevke je dolžan plačati od zavarovalne osnove, določene v predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), vendar najmanj od minimalne osnove za družbenike, ki je 90 odstotkov povprečne mesečne bruto plače.

Družbenik plačuje prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje (vključno z obveznim zdravstvenim prispevkom v pavšalnem znesku), dolgotrajno oskrbo, starševsko varstvo in zaposlovanje, in sicer tako delež zavarovanca kot delež delodajalca. Prispevke je treba plačati najpozneje do 20. v mesecu za pretekli mesec; obračun (OPSV) mora zavezanec, če predizpolnjeni obračun v eDavkih ni pravilen ali ga ni, oddati do 15. v mesecu.

Davki

Dohodki prejeti za vodenje ali vodenje in nadzor poslovnega subjekta se obdavčijo kot dohodki iz zaposlitve in se zato upoštevajo pri dohodnini. Če je direktor redno zaposlen kje drugje, se akontacijo dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja izračuna po stopnji 25 % od davčne osnove.

Kaj prispevki pomenijo v praksi

Ključna razlika je v tem, kdo plača prispevke in od katere osnove. Spodnja primerjava uporablja stopnje in osnove, ki jih za leto 2026 objavlja FURS.

Primerjava je ilustrativna: osnovi sta različni, zato je pred odločitvijo smiselno preračunati lastno višino plače oziroma nadomestila.

Uradni vir: Portal gov.si – delovna razmerja.

Pogosta vprašanja o pogodbi o poslovodenju

Ali se lahko edini lastnik in direktor zaposli v svoji družbi?

Da. Po 73. členu ZDR-1 se razmerje med poslovodno osebo in družbo, katere edini lastnik je ta oseba, lahko šteje kot delovno razmerje, tudi če ni podrejenosti.

Od katere osnove družbenik-poslovodja plačuje prispevke?

Najmanj od 90 odstotkov povprečne mesečne bruto plače za predhodno leto, kar je za leto 2026 2.282,43 evrov. Osnovo lahko zviša do 3,5-kratnika povprečne plače, za naprej pa jo lahko zniža za največ 20 odstotkov, vendar ne pod minimalno osnovo.

Do kdaj je treba plačati prispevke družbenika?

Najpozneje do 20. v mesecu za pretekli mesec. Finančna uprava do 10. v mesecu pripravi predizpolnjen obračun v eDavkih; če ta ni pravilen, ga mora zavezanec popraviti oziroma oddati sam do 15. v mesecu.

VIRI:

• Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ, Ur.l.RS št. 91/2013)
• Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, Uradni list RS, št. 48/22 – UPB in nasl.)
• Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1, Uradni list RS, št. 21/13 in nasl., nazadnje 70/25)
• Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1 Ur.l.RS št. 15/2017)

Sorodne vsebine

• Zaposlitev lastnika / direktorja v svojem d.o.o.
• Funkcioniranje nadzornih svetov v d.o.o.