Sponzorska pogodba

Sponzorska pogodba ureja, kaj sponzor da in kaj v zameno dobi, od tega pa sta odvisna DDV in davčna obravnava stroška.

Pogodba je dvostransko obvezna, gre za pogodbeno razmerje, v katerem imata oba udeleženca medsebojno korist. Sponzor (lahko jih je tudi več) se zaveže, da bo finančno, s storitvami ali z materialom podprl dejavnost sponzoriranega (posameznik ali organizacija), ta pa bo oglaševal blagovno znamko sponzorja po dogovoru.

Sklenitev sponzorske pogodbe

Sponzorsko pogodbo lahko sklene organizacija, pravna oseba ali posameznik kot fizična oseba. V razmerje se lahko vmeša tretja oseba, specializirana sponzorska agencija, ki v razmerju praviloma nastopa kot zastopnik sponzorja. Če ste subjekt zasebnega prava, niste zavezani k dajanju informacij in podatkov v zvezi s pogodbo, zato je pred posredovanjem informacij prej dobro pridobiti soglasje sponzorja. Tudi osebe javnega prava so lahko sponzorji, a pri njih gre praviloma za dodeljevanje sredstev preko javnih razpisov, prejemniki pa so lahko zavezani na svojih prireditvah ali v publikacijah navajati podpornike.

Izrednega pomena so jasno opredeljena določila v pogodbi

Potrebno je natančno določiti, kakšna bo promocija, da se izognete morebitnemu nezadovoljstvu sponzorja in njegovim očitkom o nekorektnem promoviranju. Ko govorite o objavi logotipa, to konkretno določite z njegovo točno velikostjo, s pozicijo in časom objave. Vedno postavite tudi roke, kdaj naj bo kakšna stvar dostavljena ali izpolnjena. Če obveznosti ne določite dovolj natančno, se lahko zgodi, da sponzor po končani promociji zahteva vračilo denarja zaradi neizpolnjenih pogojev. Če stranki spora ne morata rešiti sporazumno, o njem odloča sodišče, ki vam kot sponzoriranemu lahko naloži vrnitev dela ali sredstev sponzorju.

Izračun stroškov

Pred podpisom sponzorske pogodbe je modro izračunati stroške za izpolnitev promocije. Možno je namreč, da bi večino sredstev, ki vam jih je namenil sponzor, porabili za delo z oglasi in s promocijo. Pogodbi je priporočljivo dodati tudi člen, ki sponzoriranega ščiti v primeru sprememb, ki jih ni mogoče predvideti.

Obdavčitev sponzorske pogodbe

Če sponzor v zameno za plačilo dobi nasprotno storitev, na primer oglaševanje, gre za opravljanje storitev. Sponzorirani, ki je zavezanec za DDV, mora zato obračunati DDV po splošni stopnji 22 odstotkov, sponzor pa prejme račun z DDV. Če sponzorirani zaradi majhnega prometa (do 60.000 evrov na leto) ni zavezanec za DDV, DDV ne obračuna in ga na računu ne sme izkazovati. Ali je strošek sponzorja davčno priznan odhodek, ni odvisno od DDV statusa sponzoriranega, ampak od tega, ali je strošek povezan z opravljanjem dejavnosti sponzorja in ima dejansko nasprotno storitev. Če nasprotne storitve ni, gre za donacijo, ki ni davčno priznan odhodek, vendar zanjo velja olajšava, ki zmanjša davčno osnovo. Olajšava za donacije po 59. členu Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb znaša do 1 odstotka obdavčenega prihodka, za kulturne in športne namene še dodatnih 0,2 odstotka, za vlaganja v vrhunski šport pa dodatnih 3,8 odstotka. Če je sponzorirani posameznik, mora prejeto plačilo upoštevati pri svojih davkih, način obdavčitve pa je odvisen od njegovega statusa; preverite ga pri računovodji ali FURS.

Sponzorska pogodba: sponzorstvo ali donacija in kako ju loči davčni račun

Meja je v nasprotni storitvi. Kdor za plačilo dobi oglaševanje, kupuje storitev. Kdor ne dobi ničesar, daje donacijo. Davčna obravnava je pri vsaki drugačna.

Zastaranje pri sponzorski pogodbi

Če pogodbo skleneta gospodarska subjekta (gospodarske družbe, druge pravne osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost, in samostojni podjetniki), terjatve iz nje zastarajo praviloma v treh letih, zastaranje pa teče posebej za vsako opravljeno storitev ali dobavo (349. člen OZ). Splošni zastaralni rok je pet let (346. člen OZ).

Uradni vir: SPOT – davek na dodano vrednost.

Pogosta vprašanja

Kdo lahko sklene sponzorsko pogodbo?

Sponzorsko pogodbo lahko sklene organizacija, pravna oseba ali posameznik – tako na strani sponzorja kot sponzoriranega, lahko pa v razmerje vstopi tudi sponzorska agencija kot zastopnik sponzorja.

Kaj se zgodi, če sponzorirani ne izpolni dogovorjene promocije?

Posledice neizpolnitve je najbolje vnaprej urediti v pogodbi, na primer z dogovorjeno pogodbeno kaznijo. Če pogodba tega ne ureja, sponzor uveljavlja svoje zahtevke po splošnih pravilih obligacijskega prava, o sporu pa v skrajnem primeru odloča sodišče.

Kakšen je zastaralni rok za terjatve iz sponzorske pogodbe?

Med gospodarskimi subjekti tri leta (349. člen OZ), v drugih primerih splošnih pet let (346. člen OZ).

Kdaj plačilo ni več sponzorstvo, ampak donacija?

Ko plačnik za denar ne dobi nasprotne storitve, na primer oglaševanja. Takšno izplačilo je donacija: ni davčno priznan odhodek, vendar lahko zmanjša davčno osnovo do 1 odstotka obdavčenega prihodka, za kulturne in športne namene dodatno do 0,2 odstotka in za izvajalce programa vrhunskega športa do 3,8 odstotka.

Ali mora sponzorirani obračunati DDV, če je majhen podjetnik?

Ne nujno. Zavezanec, ki ne presega 60.000 evrov prometa v Sloveniji, je oproščen obračunavanja DDV. Takrat DDV ne obračuna in ga na računu ne sme izkazovati, sponzor pa ga zato ne more odbiti.

Kako je s sponzorstvom v naravi?

Če sponzor namesto denarja da blago ali storitev, je to del plačila za sponzorsko storitev. Zato mora pogodba jasno določiti vrednosti obeh strani.

Sorodne vsebine

• Pogodbena odškodninska odgovornost
• Kaj je pogodba o trgovskem zastopanju?

Za konec vam ponujamo še konkreten primer sponzorske pogodbe, ki smo jo sestavili za potrebe Zavoda mladi podjetnik:

• Sponzorska pogodba – predloga

Iščete pravno pomoč? Preverite naše pravno svetovanje >>