Sklepanje pogodb
Podjetnik in sklepanje pogodb
Naštejmo najprej nekaj pogostih pogodb med podjetji ali med podjetjem in fizično osebo:
- pogodba o sodelovanju,
- pogodba o računovodskih storitvah,
- pogodba o poslovodenju,
- pogodba med družbeniki,
- pogodba o zaposlitvi,
- podjemna pogodba,
- avtorska pogodba.
- sponzorska pogodba.
V Sloveniji je ena najpogostejših pogodb, ki jih s. p.-ji sklepajo s svojimi strankami, pogodba o računovodskih storitvah. Mnogi gospodarski subjekti namreč računovodstvo zaupajo zunanjim računovodskim servisom, med katerimi je veliko samostojnih podjetnikov.
Pri tem je potrebno upoštevati, da je področje računovodskih storitev precej zapleteno in zahtevno področje, ki terja poznavanje specifičnih predpisov s področja davčnega in gospodarskega prava, ekonomije, finančnega poslovanja in tudi menedžmenta.
Glede na dejstvo, da na podlagi davčnih predpisov, pravnih pravil ZGD-1 in Slovenskih računovodskih standardov oz. MSRP obstaja obveznost obdelave računovodskih podatkov in poslovnih dogodkov za vse subjekte, ki se ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo in tudi za druge pravne osebe, je logično, da vsi ti subjekti ne premorejo ustreznega znanja na področju računovodskih storitev, vedno pa tudi ni rentabilno zaposliti strokovno usposobljene osebe, ki bi bila odgovorna za to področje.
Prav zaradi navedenega se naročniki, ki tega znanja nimajo, odločijo, da to opravilo prenesejo na za to strokovno primerno osebo oziroma organizacijo, ki jim lahko zagotovi pravočasno in kvalitetno opravljene storitve računovodstva.
V kolikor zaradi neizpolnitve katere od obveznosti iz podjemne pogodbe (npr. nedokončanje oziroma prepozno opravljena storitev) ali izpolnitve z zamudo s strani katerega od pogodbenikov nastane drugemu škoda, jo je prvi dolžan povrniti po splošnih pravilih pogodbene odškodninske odgovornosti.
Pogodba o računovodskih storitvah je običajno podjemna pogodba, saj podjemna pogodba po 619. členu Obligacijskega zakonika obsega tudi umsko delo. Ker je predmet pogodbe intelektualna storitev, se pravila o napakah pri izdelavi stvari ne uporabljajo vedno v enaki obliki, v praksi pa se najpogosteje presoja odškodninska odgovornost zaradi kršitve pogodbe. Kaj to pomeni v posameznem primeru, je odvisno od dogovora strank in okoliščin.
Tako bo v praksi najpogosteje prišlo do vprašanja odškodninske odgovornosti v primerih, ko sama storitev ne bo opravljena v skladu s pravili. To pomeni, da bo opravljena napačno ali prepozno. Predpostavka odškodninske odgovornosti je nastanek škode drugi pogodbeni stranki. V praksi bo to v konkretnem primeru predstavljalo kazen, ki jo bo naročnik moral plačati.
Kdo je kompetenčen?
Izvajalec računovodskih storitev je tista oseba, za katero se pričakuje oziroma zahteva, da je strokovnjak na področju svoje dejavnosti. Prav zaradi navedenega je tudi odškodninsko odgovoren. V našem pravnem sistemu računovodski servisi oziroma izvajalci računovodskih storitev odgovarjajo po naslednjih zakonih:
- Obligacijski zakonik
- Zakon o gospodarskih družbah
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju
- računovodski standardi in vrsta davčnih in ostalih finančnih predpisov.
Prav iz teh predpisov namreč izhajajo njihove obveznosti oziroma pravila, po katerih se morajo ravnati izvajalci računovodskih storitev na eni strani in naročniki kot gospodarski subjekti na drugi.
Seveda je jasno, da ti zakoni, razen obligacijski, ne določajo pogodbene odškodninske odgovornosti izvajalcev računovodskih storitev, temveč določajo obveznosti ravnanja naročnika. Prav to obveznost naročnik s sklenitvijo pogodbe prenese na izvajalca.
Kljub temu prenosu sam še vedno odgovarja za nepravilnosti v svoji poslovni dokumentaciji, vendar ima v primeru, da je izvajalec naredil napako pri opravljanju storitve računovodenja, pravico od njega zahtevati povrnitev nastale škode. V tem primeru mora dokazati kršitev določenih obveznosti naročnika, bodisi pogodbenih bodisi zakonskih, ali tudi kršitev pravil določenih v kodeksu združenja računovodskih servisov.
Glede na dejstvo, da so storitve računovodenja precej zahtevno opravilo, ki zahteva obilo znanja in doslednosti, so tudi napake relativno pogoste in povsem življenjske. Prav zaradi navedenega se je v praksi izoblikoval poseben institut, katerega namen je omiliti posledice določene napake izvajalca računovodskih storitev.
Takšen institut je zavarovanje poklicne odgovornosti izvajalcev računovodskih storitev, ki krije odškodninsko obveznost zavarovanca za čisto premoženjsko škodo, ki nastane zaradi napačnega ravnanja ali opustitve potrebnega ravnanja pri opravljanju računovodske dejavnosti. Zato priporočamo, da sklene takšno zavarovalno pogodbo, po drugi strani pa svetujemo naročniku, da se pozanima o sklenjeni pogodbi, kajti le-ta mu zagotavlja enostavnejšo uveljavljanje morebitnih odškodninskih zahtevkov.
Samostojni podjetniki in mala podjetja nimajo sredstev za pravno pomoč in pregled pogodb, nimajo pravnega znanja oziroma pravnika v podjetju, kar pomeni, da so v osnovi manj zaščitena. V zadnjem času se sicer pojavljajo različne vnaprej pripravljene pogodbe za različne priložnosti (na primer vzorci pogodb Založbe Verlag Dashöfer), ki so dokaj ugodne ter preprečujejo neželene težave.
Eden od pogostih primerov neizpolnjevanja obveznosti je neplačevanje storitev računovodskemu servisu. Če trajanje pogodbe ni določeno, jo po 333. členu Obligacijskega zakonika lahko vsaka stranka prekine z odpovedjo. Odpoved mora biti vročena drugi stranki in ne sme biti dana ob neprimernem času. Pogodba, sklenjena za določen čas, preneha z iztekom tega časa (332. člen). Pogodba o računovodskih storitvah je običajno trajno dolžniško razmerje. Če njegovo trajanje ni določeno, ga lahko vsaka stranka prekine z odpovedjo (333. člen OZ).
Odpoved mora biti vročena drugi stranki in se sme dati ob vsakem, vendar ne ob neprimernem času. Odpovedano dolžniško razmerje preneha, ko preteče s pogodbo določen odpovedni rok, če takšen rok ni določen s pogodbo, pa po preteku z zakonom določenega, običajnega oziroma primernega roka. Stranki se lahko dogovorita, da bo njuno dolžniško razmerje prenehalo s samo vročitvijo odpovedi, če za določen primer zakon ne odreja kaj drugega.
Odpoved, odstop in zastaranje pri pogodbi o računovodskih storitvah
Obligacijski zakonik loči med odpovedjo pogodbe, odstopom naročnika in zastaranjem terjatev. Spodnja tabela povzema pravila, ki jih pri pogodbi o računovodskih storitvah najpogosteje potrebujete.
| Položaj | Kaj določa zakon | Člen OZ |
|---|---|---|
| Trajanje pogodbe ni določeno | Vsaka stranka jo lahko odpove; odpoved mora biti vročena drugi stranki in ne sme biti dana ob neprimernem času | 333 |
| Pogodba je sklenjena za določen čas | Preneha z iztekom roka | 332 |
| Naročnik želi odstopiti pred dokončanjem posla (podjemna pogodba) | Odstopi lahko kadarkoli, vendar mora podjemniku plačati dogovorjeno plačilo, zmanjšano za prihranjene stroške in zaslužek drugje | 648 |
| Servis terja neplačano storitev | Terjatve iz gospodarskih pogodb zastarajo v treh letih, zastaranje pa teče posebej za vsako opravljeno storitev | 349 |
Za posamezen primer preverite besedilo pogodbe, saj se stranki lahko dogovorita tudi o odpovednem roku ali o tem, da razmerje preneha že z vročitvijo odpovedi. Besedilo zakonika je v Uradnem listu RS (prečiščeno besedilo; poznejše spremembe preverite).
Pogosta vprašanja
Ali lahko podjetnik prekine pogodbo o računovodskih storitvah brez razloga?
Da, če trajanje pogodbe ni določeno, jo lahko vsaka stranka odpove, razloga pa ni treba navesti. Odpoved mora biti vročena drugi stranki in ne sme biti dana ob neprimernem času. Odpovedni rok je tisti iz pogodbe, če ga pogodba ne določa, pa običajen ali primeren (333. člen OZ).
Kdo odgovarja za napake pri vodenju poslovnih knjig?
Izvajalec računovodskih storitev je odškodninsko odgovoren za strokovno opravljeno storitev, saj se od njega pričakuje strokovno znanje s tega področja, vendar zakonske obveznosti pravilnega vodenja poslovnih knjig ostajajo na strani naročnika (podjetja).
Ali je priporočljivo uporabljati vzorčne pogodbe?
Vzorčne pogodbe so lahko dober izhodiščni okvir, vendar jih je priporočljivo prilagoditi konkretnemu poslovnemu razmerju, po možnosti s pomočjo pravnika.
Kakšna vrsta pogodbe je pogodba o računovodskih storitvah?
Običajno je to podjemna pogodba. Po Obligacijskem zakoniku se podjemnik z njo zavezuje opraviti določen posel, kot je tudi umsko delo, naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal. Natančna vsebina je odvisna od dogovora strank.
Ali lahko naročnik od pogodbe odstopi, preden je delo opravljeno?
Pri podjemni pogodbi lahko naročnik odstopi od pogodbe kadarkoli, dokler naročeni posel ni končan. Podjemniku mora v tem primeru plačati dogovorjeno plačilo, zmanjšano za stroške, ki jih ta zaradi razdrtja pogodbe ni imel, ter za zaslužek, ki ga je dosegel drugje ali ga namenoma ni hotel doseči.
V kolikšnem času zastara terjatev računovodskega servisa za neplačano storitev?
Terjatve iz gospodarskih pogodb zastarajo v treh letih. Zastaranje teče posebej za vsako opravljeno delo ali storitev, zato se lahko starejše storitve zastarajo prej kot novejše.
Sorodne vsebine
Vir: Založba Verlag Dashőfer, on-line priročnik Vzorci aktualnih pogodb
