Kaj je pogodba o trgovinskem zastopanju?

Kaj je pogodba o trgovinskem zastopanju? (Vir slike: Pixabay.com)

Kaj je pogodba o trgovinskem zastopanju?

Pogodba o trgovskem zastopanju oziroma agencijska pogodba je tista, s katero se zastopnik zaveže, da bo skrbel, da bodo tretje osebe sklepale pogodbe z njegovim naročiteljem. Slednjo lahko naročnik sklene s fizično ali pravno osebo, razmerje med strankama pa je po naravi posla zaupno in trajno.
Kaj je pogodba o trgovinskem zastopanju?

Kaj je pogodba o trgovinskem zastopanju? (Vir slike: Pixabay.com)

Osnovne značilnosti pogodbe o trgovskem zastopanju

Pogodba o trgovskem zastopanju (agencijska pogodba) je v Obligacijskem zakoniku urejena kot posebna pogodba in se pogosto uporablja pri mednarodnem trgovinskem poslovanju. S takšno pogodbo uredita naročnik in zastopnik vse pravice in obveznosti, ki izhajata iz njunega razmerja, ki temelji na ideji, da bo zastopnik po svojih zmožnostih priskrbel posle za naročnika.

V praksi mednarodne trgovine je trgovsko zastopanje urejeno tako, da neko večje (mednarodno) podjetje, ki želi izvažati v posamezno državo, recimo Slovenijo, sklene agencijsko pogodbo s slovensko gospodarsko družbo, ki se profesionalno ukvarja s trgovskim zastopanjem v Sloveniji. Prodajalec (mednarodno podjetje) s tem poveri iskanje posla v Sloveniji trgovskemu zastopniku, ki nato aktivno išče za poslovanje zainteresirane tretje osebe.

Prednosti sklenitve pogodbe o trgovskem zastopanju so številne. Naročniki, tj. tuja trgovska podjetja s tem zmanjšajo tveganje pri vstopu na nove trge, saj zastopniki praviloma bolje poznajo lokalni trg, lokalno pravo, oglaševalske storitve, obnašanje kupcev in druge, s trgovanjem povezana tveganja. Hkrati pa zastopniki s sodelovanjem z uglednimi tujimi podjetji dejansko pripomorejo k večji konkurenci na trgu, ter sodelujejo pri širjenju tujih podjetij na slovenske trge, kar dolgoročno predstavlja uvoz inovacij in kvalitete. Pogodba o trgovskem zastopanju je posebej pomembna za vsakogar, ki kot prodajalec (proizvajalec/izvoznik/grosist/…) ne more učinkovito poseči in vzpostaviti stikov s kupci na novem trgu. Čeprav prinaša takšna pogodba dodatne stroške za naročnika, so ekonomske koristi sklenitve takšne pogodbe mnogo višje.

Pogodba o trgovskem zastopanju je urejena v XIX. poglavju Obligacijskega zakonika (807. do 836. člen OZ). Večino določb lahko stranki z dogovorom spremenita, nekatere pa so prisilne in jih ni mogoče spremeniti v škodo zastopnika, na primer pravica do obračuna provizije (826. člen), najkrajši odpovedni roki (830. člen), odstop iz resnih razlogov (832. člen), odpravnina (835. člen) in omejitve konkurenčne prepovedi (836. člen). Za pogodbo ni predpisana obvezna oblika, vsaka stranka pa lahko zahteva, da se vsebina pogodbe z vsemi poznejšimi spremembami zapiše v listino, ki jo druga stranka podpiše; te pravice se stranki ne moreta odpovedati. Stranki se lahko dogovorita tudi, da je pisna oblika pogoj za veljavnost pogodbe in njenih sprememb (808. člen OZ).

Zastopnik je lahko fizična ali pravna oseba, ki samostojno in s pridobitnim namenom opravlja zastopanje kot registrirano dejavnost (807. člen OZ). Razmerje med strankama je po naravi zaupno in trajno. Sama sklenitev pogodbe daje agentu (trgovskemu zastopniku) le dolžnost, da proti plačilu poišče tretje osebe, ki bi bile z naročnikom pripravljene skleniti posel. Zastopnik sme sklepati pogodbe v imenu in na račun naročitelja le, če je za to dobil posebno ali splošno pooblastilo (809. člen OZ). Brez posebnega pooblastila ne sme zahtevati ali sprejeti izpolnitve naročiteljevih terjatev (810. člen). V kolikor  zastopnik takšnega izrecnega pooblastila nima, sme vseeno dajati izjave, potrebne za obvarovanje naročiteljevih pravic (812. člen), naročiteljev sopogodbenik pa mu lahko daje veljavne izjave o napakah predmeta pogodbe in druge izjave za obvarovanje ali uveljavljanje pravic iz pogodbe (811. člen OZ). Obveznosti trgovskega zastopnika so po naravi obveznosti prizadevanja, kar pomeni, da naročnik ne more zahtevati uspešno sklenjenih pogodb, le trud po najboljših zmožnostih. Pogodba o trgovskem zastopanju je civilnopravna pogodba, vendar zakon zastopnika v nekaterih točkah posebej ščiti. Pogodbo, sklenjeno za nedoločen čas, lahko vsaka stranka odpove z odpovednim rokom po en mesec za vsako začeto leto trajanja pogodbe; če traja več kot pet let, je odpovedni rok šest mesecev (830. člen OZ). Vsaka stranka lahko iz resnih vzrokov, ki jih mora navesti, od pogodbe odstopi brez odpovednega roka (832. člen). Po prenehanju pogodbe ima zastopnik pravico do ustrezne odpravnine, če je naročitelju pridobil nove stranke ali občutno povečal posle z dosedanjimi in ima naročitelj od teh strank tudi po prenehanju znatne koristi, ali če to terjajo posebne okoliščine (833. člen). Odpravnine ni, če je zastopnik sam odpovedal pogodbo (razen če so vzrok okoliščine na strani naročitelja ali je zastopnik odpovedal zaradi starosti ali bolezni) ali če jo je naročitelj odpovedal zaradi zastopnikovega krivdnega ravnanja (834. člen).


Pogodba o trgovskem zastopanju – naročitelj in zastopnik

Ekskluzivnost pogodbe o trgovskem zastopanju

Obligacijski zakonik določa, da ima naročitelj lahko na istem območju za isto vrsto poslov več zastopnikov, če s pogodbo ni drugače določeno (četrti odstavek 807. člena). Lahko pa se z določenim zastopnikom izrecno dogovori za t.i. ekskluzivno zastopanje, kar pomeni, da ima ta konkretni agent edini pravico zastopanja za tega naročnika na nekem območju.

Med trajanjem pogodbe zastopnik brez naročiteljeve privolitve ne sme prevzeti obveznosti, da bo na istem območju in za isto vrsto poslov ali za isti krog strank delal za drugega naročitelja (peti odstavek 807. člena OZ). Po prenehanju pogodbe velja konkurenčna prepoved le, če je dogovorjena, v pisni obliki, če se nanaša na isto območje, iste osebe in isto blago kot pogodba, in zavezuje zastopnika največ dve leti po prenehanju (836. člen OZ).

Razlika med trgovskim zastopanjem in distribucijo

Pogovorno pogosto rečemo, da je neko podjetje distributer za izdelek, čeprav ponavadi mislimo na delo, ki ga opravlja trgovski zastopnik. Vzemimo za primer tujega proizvajalca športne opreme, ki ima v Sloveniji trgovskega zastopnika, poleg tega pa tudi distributerja. Prvi, kot je opisano zgoraj, išče tretje osebe (veleblagovnice, športne trgovine, oglaševalske agencije in drugo), ki bodo z Nike sklenile pogodbo o prodaji, oglaševanju in podobno. Distributer pa dejansko prevzame blago, ki ga Nike prodaja, ter ga razdeli med posamezne prodajalce. Oba imata lahko ekskluzivno pravico za opravljanje dejavnosti, vendar so njune obveznosti v naravi povsem drugačne.

Pogodba o trgovskem zastopanju – odpoved in odpravnina

Odpovedni rok, provizija in odpravnina v številkah

Obligacijski zakonik za pogodbo o trgovskem zastopanju določa vrsto rokov in omejitev, ki jih je dobro poznati pred podpisom.

Vprašanje Kaj določa OZ Člen
Odpovedni rok (pogodba za nedoločen čas) En mesec za vsako začeto leto trajanja pogodbe, pri trajanju več kot pet let šest mesecev; krajših rokov stranki ne moreta dogovoriti 830
Obračun provizije Naročitelj izroči obračun najmanj vsake tri mesece, provizijo plača do konca naslednjega meseca po zadnjem obračunskem mesecu 826
Zgornja meja odpravnine Povprečni letni znesek provizije v zadnjih petih letih ali v ustrezno krajšem času 833
Zahtevek za odpravnino Zastopnik ga izgubi, če naročitelju v enem letu po prenehanju ne sporoči, da ga bo zahteval 835
Konkurenčna prepoved po prenehanju Samo pisno, za isto območje, osebe in blago, največ dve leti 836

Primer odpovednega roka: pogodba, ki traja tri leta in štiri mesece, ima odpovedni rok štiri mesece, ker se začeto leto šteje kot celo. Besedilo zakonika je v Uradnem listu RS (prečiščeno besedilo; poznejše spremembe preverite).

Pogosta vprašanja

Ali mora biti pogodba o trgovskem zastopanju sklenjena pisno?

Ne nujno. Zakon ne predpisuje obvezne oblike, vsaka stranka pa lahko zahteva pisno listino o vsebini pogodbe in njenih spremembah, te pravice pa se ne more odpovedati; stranki se lahko tudi dogovorita, da je pisna oblika pogoj za veljavnost (808. člen OZ). Pisna oblika je priporočljiva tudi iz dokaznih razlogov.

Ali trgovski zastopnik lahko sklepa posle v imenu naročnika?

Le, če je za to dobil posebno ali splošno pooblastilo (809. člen OZ). Brez njega poslov v imenu naročitelja ne sklepa, sme pa dajati izjave, potrebne za obvarovanje naročiteljevih pravic, in prejemati izjave sopogodbenika o napakah in druge izjave v zvezi s pogodbo (811. in 812. člen OZ).

Kakšna je razlika med trgovskim zastopnikom in distributerjem?

Trgovski zastopnik zgolj išče tretje osebe za sklenitev posla z naročnikom, medtem ko distributer blago dejansko prevzame in ga naprej prodaja v svojem imenu in za svoj račun.

Kolikšen je odpovedni rok pri pogodbi o trgovskem zastopanju?

Pogodba za nedoločen čas ima odpovedni rok en mesec za vsako začeto leto trajanja pogodbe, če traja več kot pet let, pa šest mesecev. Stranki ne moreta dogovoriti krajšega roka, daljši rok pa mora veljati enako za naročitelja in zastopnika (830. člen OZ).

Kdaj ima zastopnik pravico do odpravnine?

Kadar je naročitelju pridobil nove stranke ali občutno povečal posle z dosedanjimi in ima naročitelj tudi po prenehanju pogodbe znatne koristi s temi strankami, ali če to terjajo posebne okoliščine. Odpravnina ne more presegati povprečnega letnega zneska provizije v zadnjih petih letih, zastopnik pa jo mora zahtevati v enem letu po prenehanju (833. in 835. člen OZ).

Kako dolgo sme naročitelj zastopniku prepovedati konkurenco po prenehanju pogodbe?

Največ dve leti. Prepoved mora biti dogovorjena pisno in se mora nanašati na isto območje, iste osebe in isto blago kot pogodba. Če je pogodba prenehala zaradi razlogov na strani naročitelja, zastopnika zavezuje le, če mu naročitelj plača odpravnino in med prepovedjo mesečno nadomestilo (836. člen OZ).

Sorodne vsebine

VIR: Obligacijski zakonik (OZ)

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Podjetniki in sklepanje pogodb

Podjetniki in sklepanje pogodb

Sklepanje pogodb je eno izmed pogostih opravil podjetnika. Priporočljivo je, da se pogodba sklene za vsak posel, ki ga podjetnik pridobi. Tako je posel natančno definiran, podjetnik pa pridobi podlago za uveljavljanje stroškov ter plačilo. Ponujamo vam nekaj nasvetov za sklepanje pogodb. Več >

Sponzorska pogodba

Sponzorska pogodba

Slovenska zakonodaja sponzorske pogodbe izrecno ne ureja. Ne določa obveznih elementov ali oblike sponzorske pogodbe, to je oblikovala praksa sama, zato sta pri sklepanju pogodbe v veliki meri stranki prepuščeni svoji volji, željam in možnostim uporabe elementov določb iz drugih pogodb. Več >

Konkurenčna prepoved in konkurenčna klavzula

Konkurenčna prepoved in konkurenčna klavzula

Konkurenčna prepoved je obveznostnega značaja in pomeni, da delavci za svoj ali za tuj račun ne smejo opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo opravlja delodajalec in bi zanj pomenili konkurenco. Konkurenčna klavzula je dogovorne narave in velja le ob dogovoru. Več >

Podjemna pogodba ali pogodba o zaposlitvi?

Podjemna pogodba ali pogodba o zaposlitvi?

Vsak uspešen podjetnik se na določeni stopnji razvoja podjetja sooči s situacijo, ko povečan obseg dela narekuje potrebo po novem delavcu. Pri tem se včasih pojavi dilema, ali delavca zaposliti na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali z njim skleniti podjemno oziroma kakšno drugo pogodbo. Več >

Sprememba zastopnika v d.o.o.

Sprememba zastopnika v d.o.o.

Postopek spremembe zastopnika se začne s sprejemom sklepa s strani družbenikov o spremembi zastopnika (bodisi zamenjavi bodisi imenovanju ali razrešitvi). Nato se na sodišče vloži predlog za vpis spremembe zastopnika, kateremu se obvezno priloži notarsko overjeno izjavo bodočega direktorja. Več >

Pogodba o zaposlitvi ali pogodba o poslovodenju?

Pogodba o zaposlitvi ali pogodba o poslovodenju?

Zaposlitev v lastni družbi na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali pogodbe o poslovodenju? Katera pogodba je za mladega podjetnika najprimernejša? In predvsem, katera je finančno ugodnejša? Več >

Oznake:, ,
© 2007-2026 Zavod mladi podjetnik, so.p. - Vse pravice pridržane |  Piškotki | Zemljevid strani