Prokurist podjetja

Prokurist podjetja je oseba, ki družbo zastopa navzven na podlagi prokure, vendar ne vodi poslov. Spodaj je pregled, kako prokuro podelite, kaj prokurist sme in česa ne.

V nadaljevanju preberite, kaj je prokura, kakšne pravne učinke ima, kdo je lahko prokurist, kakšne pravice, dolžnosti in odgovornosti ima slednji, kakšne so omejitve pri izvajanju prokure, kaj je skupna prokura ter v čem je razlika med prokuristom in poslovodjo (direktorjem).

Kaj je prokura?

Prokura je posebna vrsta splošnega pooblastila oziroma, z drugimi besedami, oblika upravičenja za zastopanje družbe, ki temelji na pooblastilu pristojnega organa družbe ali pa pogodbe sklenjene s slednjim.  Gre za pravno–poslovno zastopanje, ki nastane z izjavo volj. Vpis prokure v sodni register ima samo publicitetni učinek, torej ni konstitutivne narave. Ker gre za vrsto splošnega pooblastila, zanjo veljajo določbe Obligacijskega zakonika, v skladu s katerimi je pooblastilo enostranski posel pooblastitelja. Za veljavnost pooblastila torej ni potrebno soglasje prokurista in vpis v register, vendar pa obveznost zastopanja nastane šele, ko prokurist pooblastilo sprejme.

Prokurist se mora vpisati v sodni register. Bodoči prokurist mora osebno priti na točko SPOT in podpisati izjavo, da soglaša z imenovanjem na poslovodno funkcijo:

• prokurist v gospodarski družbi: izjavo prokurista vam bodo pripravili na točki SPOT;
• prokurist pri samostojnem podjetniku: primer izjave s soglasjem za imenovanje >> 

Podpisano izjavo imenovanega zastopnika lahko referentu točke SPOT predloži tudi vlagatelj predloga za vpis, vendar mora biti v tem primeru podpis imenovanega zastopnika uradno overjen.

Obseg prokure določa Zakon o gospodarskih družbah, ki v 35. členu vsebuje naslednjo določbo: Prokura upravičuje za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen za odsvojitev in obremenitev nepremičnin, za kar mora biti prokurist posebej pooblaščen. Omejitev prokure nima pravnega učinka proti tretjim osebam. To je tudi prednost prokure, saj tretja oseba takoj, ko ugotovi, da je sopogodbenik prokurist, zanesljivo ve, da bo pogodba veljavna, ker je družba ne more izpodbijati. Takšno poslovanje je zanesljivo.

Prokurist lahko odsvoji ali obremeni nepremičnine družbe samo na podlagi posebnega pooblastila.

Pri pismenem sklepanju pogodb je prokurist poleg svojega podpisa dolžan dopisati, da je prokurist. Kratica za prokuro je p.p.a. (latinsko: per procura).

Podelitev prokure

Prokuro podeli oseba, ki je upravičena za vodenje poslov, pri s.p.-ju samostojni podjetnik sam, v osebnih družbah (k.d. in d.n.o.) je za podelitev prokure potrebno soglasje vseh družbenikov, pri kapitalskih družbah (d.d. in d.o.o.) pa je potrebno soglasje oseb, ki so upravičeni za vodenje poslov.

Prokura se lahko podeli:

• ločeno (večinoma),
• skupno – skupni prokuristi lahko pravni posel sklenejo le, če so vsi skupni prokuristi soglasni glede sklenitve določenega posla in navzven izjavijo takšno voljo. Razlog za skupno zastopanje je predvsem v medsebojnem nadzoru.

Družba mora podelitev in prenehanje prokure prijaviti za vpis v register.

Ker prokurista veže prepoved konkurence, tovrstne ali podobne dejavnosti ne sme opravljati za kakšno drugo konkurenčno družbo. Prokura se lahko vsak čas prekliče, prokurist pa tudi ne more prenesti prokure na drugo osebo.

Zakon o gospodarskih družbah določa tudi, da prokura s smrtjo s.p. ne preneha (72. člen 7. odstavek ZGD-1).

Kdo je lahko prokurist?

Prokurist je lahko samo fizična oseba. Kot že zgoraj omenjeno, nastop funkcije prokurista ni vezan samo na formalno imenovanje, ampak tudi na soglasje imenovanega. Prokurist ne more sam omejevati obsega prokure, niti ne more prokure podeliti drugi osebi.

Razlike med prokuristom in poslovodjo

Direktor/poslovodja v prvi vrsti zastopa družbo in vodi posle družbe. Direktor je v imenu in za račun družbe upravičen opravljati vsa pravna dejanja, ki jih družba opravlja. Če se direktorja ne omeji na skupno zastopanje (družba ima lahko več direktorjev), govorimo o samostojnem zastopanju, v tem primeru je vsaka pogodba veljavna že, ko jo podpiše direktor. Druge morebitne omejitve direktorja (notranje omejitve) ne učinkujejo v razmerju do tretjih oseb.

Prokurist je poslovni pooblaščenec, njegova pooblastila so neomejena, razen glede odtujitve in obremenjevanja nepremičnin, za kar mora dobiti posebna pooblastila. Prokurist ni organ odločanja niti organ vodenja v družbi, ampak ima funkcijo zastopanja proti tretjim osebam. Nekatere omejitve prokure (ki jih tretji ne poznajo in so dogovorjene le med zastopnikom in prokuristom) nimajo pravnega učinka v razmerju do tretjih oseb.

Vsa dejanja, ki jih je prokurist upravičen storiti, lahko stori tudi poslovodja (direktor).

Način in obseg zastopanja

Prokura se lahko podeli eni ali več fizičnim osebam. Če je prokura podeljena več osebam hkrati, lahko le vse te osebe skupaj zastopajo družbo, kljub temu pa lahko tretje osebe veljavno izjavijo voljo tudi samo enemu od skupnih prokuristov. Pri družbi z neomejeno odgovornostjo lahko družbena pogodba določi, da so za zastopanje družbe družbeniki upravičeni le skupno s prokuristom, kar mora biti navedeno tudi v registru.

Prokurist podjetja ima neomejeno poslovno sposobnost družbo vezati v vseh pravnih dejanjih, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, izjema so zgolj obremenitev in odsvojitev nepremičnin, za kar potrebuje prokurist posebno pooblastilo. Podobno velja tudi za začetek stečajnega postopka oziroma postopka likvidacije družbe. Tako je teoretično možno, da bi prokurist s podeljenimi zelo širokimi pooblastili dejansko deloval kot član uprave. Morebitna notranja omejitev prokure nima nikakršnih pravnih učinkov nasproti tretjim.

Pri podpisovanju družbe mora prokurist uporabljati podpis s pristavkom, da je to prokura.

V praksi se prokura podeljuje iz dveh razlogov:

• omogočiti poslovanje s.p. oziroma gospodarske družbe v primeru smrti, daljše odsotnosti ali poslovne nesposobnosti s.p. oziroma direktorja družbe,

• nadzor poslovanja članov uprave s strani lastnikov družbe.

Zakon o gospodarskih družbah v 38.a členu ureja odpravo nasprotja interesov. Prokurist se mora izogibati nasprotju interesov, o morebitnem nasprotju pa mora v treh delovnih dneh pisno obvestiti organ družbe. Za posle s povezanimi strankami veljajo še posebna pravila (270.a, 281.b do 281.d, 284.a in 515.a člen ZGD-1).

Kako prokuro podelite, vpišete in prekličete

Prokura je zakonsko opredeljena oblika pooblastila, zato za njo veljajo pravila, ki jih navadno pooblastilo nima. Družba jo podeli enemu ali več ljudem po postopku, ki ga določa akt o ustanovitvi, nato pa mora podelitev prijaviti za vpis v register. Spodnja preglednica prikazuje, kaj je pri tem urejeno z zakonom o gospodarskih družbah. Postopek vpisa v register preverite tudi na portalu SPOT.

Prokuro lahko podelite tudi dvema osebama skupaj, tako da družbo zastopata le skupaj, tretja oseba pa lahko svojo voljo veljavno izjavi enemu od njiju. Če želite, da prokurist deluje samo za podružnico, mora biti to izrecno označeno v registru in pri njegovem podpisu, sicer velja za celotno družbo. Pri samostojnem podjetniku prokura ne preneha niti ob smrti niti ob izgubi poslovne sposobnosti, zato je dobra zavarovalna rešitev za primer nepričakovane odsotnosti.

Pogodba o prokuri

Pogodba o prokuri je pogodba civilnega prava in se razlikuje od klasičnih pogodb o delovnem razmerju v tem, da imata stranki pogodbe večjo svobodo pri določanju pravic in obveznosti, obsega zastopanja (morebitna pogodbena omejitev sicer nima učinkov proti tretjim), plačila stroškov ter predvsem pri določanju nadomestila oziroma nagrade za delo prokurista. Določanje višine nagrade je tako v celoti prepuščeno pogodbenima strankama.

Obdavčitev nagrad prokuristom

V skladu z Zakonom o dohodnini se nagrada prokuristu šteje za dohodek iz zaposlitve, četudi ne gre za klasično delovno razmerje. Zaradi tega se kot dohodek iz zaposlitve štejejo tudi vse bonitete, ki jih prokurist podjetja prejme na podlagi take zaposlitve. Izjemoma, tj. če prokurist nima poslovodstvenega položaja pri poslovnem subjektu, se njegov dohodek obdavči kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja. Višino akontacije dohodnine, ki se odtegne ob izplačilu, določa zakon o dohodnini glede na vrsto dohodka, zato izračun preverite pri računovodji ali na straneh FURS. Glede na višino dohodka pa se prokurist podjetja uvrsti tudi v davčni razred pri končnem obračunu dohodnine. Pri tem pa je pomembno dodati še, da se, v primeru, da gre za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja, davčna osnova zmanjša za normirane stroške v višini 10% dohodka, mogoče pa je uveljavljati tudi dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela ali storitev.

Pogosta vprašanja o prokuristu

Ali lahko prokurist proda poslovni prostor družbe?

Samo s posebnim pooblastilom. Prokura zajema vsa pravna dejanja v okviru pravne sposobnosti družbe, vendar zakon izrecno izvzema odsvojitev in obremenitev nepremičnin.

Kaj se zgodi s prokuro, če samostojni podjetnik umre?

Prokura ne preneha. Zakon določa, da ostane v veljavi tudi ob smrti ali izgubi poslovne sposobnosti podjetnika. Prokuro je mogoče kadar koli preklicati.

Ali lahko prokuristu v pogodbi omejim pooblastila?

Med vama lahko, vendar vas bo omejitev zavezovala le v notranjem razmerju. Nasproti poslovnim partnerjem nima pravnega učinka, zato bo pogodba, ki jo prokurist sklene, zavezovala družbo tudi, če je prekoračil dogovor.

VIRI:

• Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Ur.l. RS, št. 65/09
• Obligacijski zakonik (OZ), Ur.l. RS, št. 97/07
• Zakon o dohodnini (Zdoh-2), Ur.l. RS, št. 13/11
• Sodna praksa: Sodba III Ips 100/2009; VSM sklep I Cpg 525/2012; VSL sklep I Cpg 934/2012; Sklep X Ips 271/2013