Podjemna pogodba ali pogodba o zaposlitvi?
Podjemna pogodba ali pogodba o zaposlitvi: odločilno je, kako se delo dejansko opravlja, ne ime pogodbe.
Pogodba o delu (podjemna pogodba)
Pogodba o delu (v nadaljevanju podjemna pogodba) je pogodba civilnega prava in je definirana v obligacijskem zakoniku. S podjemno pogodbo se prevzemnik posla (izvajalec) zavezuje opraviti določen posel kot sta izdelava ali popravilo stvari, telesno ali umsko delo itd., naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal. Plačilo se določi s pogodbo, če ni določeno že z obvezno tarifo ali s kakšnim drugim obveznim aktom.
Pogodba o zaposlitvi
Pogodba o zaposlitvi je urejena v zakonu o delovnih razmerjih. Z njo se ena stranka zaveže, da bo opravljala praviloma podrobneje določeno nesamostojno dejavnost, katere obseg je najpogosteje časovno določen, druga stranka pa se zaveže to dejavnost plačati. S sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za delodajalca nastanejo še nekatere druge obveznosti, ki niso določene v pogodbi o zaposlitvi, ampak jih določajo drugi predpisi ali kolektivne pogodbe. Sem sodi plačevanje prispevkov, obveznost zdravstvenega pregleda itd.
Kdaj podjemna pogodba, kdaj pogodba o zaposlitvi?
Delovno razmerje po 4. členu ZDR-1 pomeni, da:
- se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca,
- v njem za plačilo,
- osebno in nepretrgano opravlja delo
- po navodilih in pod nadzorom delodajalca.
Ti elementi so bistveni pri presoji, ali bomo morali skleniti pogodbo o zaposlitvi ali se bo delo lahko opravljalo po pogodbi civilnega prava. Če obstajajo elementi delovnega razmerja, se delo ne sme opravljati na podlagi pogodbe civilnega prava, razen v primerih, ki jih določa zakon (13. člen ZDR-1).
Če delavec opravlja delo po pogodbi civilnega prava, čeprav obstajajo elementi delovnega razmerja, je to prekršek: delodajalec se kaznuje z globo od 3.000 do 20.000 evrov, manjši delodajalec pa z globo od 1.500 do 8.000 evrov (217. člen ZDR-1). V primeru spora o obstoju delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem se domneva, da delovno razmerje obstaja, če obstajajo elementi delovnega razmerja, ne glede na to, ali je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi ali ne.
Sodna praksa
Sodna praksa poudarja, da tudi, če sta obe pogodbeni stranki izrazili voljo skleniti pogodbo civilnega prava (podjemna pogodba), take pogodbe ne smeta skleniti takrat, kadar so podani elementi delovnega razmerja. Sodna praksa je dodala še nekatere dodatne kriterije za presojo, ali gre za delovno razmerje ali ne. Za delovno razmerje gre, če je delo sistematizirano kot delovno mesto, če se delo opravlja v delovnem času, ki ga določi delodajalec, če je delo kontinuirano in če se po navodilih lahko primerja z ostalimi delovnimi mesti pri delodajalcu.
Podjemna pogodba ali pogodba o zaposlitvi: hitri preizkus
Ime pogodbe ne odloča. Pomembno je, kako se delo dejansko opravlja, zato pred podpisom preglejte spodnja merila. Če jih več ustreza levemu stolpcu, pogodba civilnega prava ni dovoljena.
| Merilo | Znak delovnega razmerja (ZDR-1, 4. člen) | Znak podjemne pogodbe |
|---|---|---|
| Vključenost v podjetje | delo v organiziranem delovnem procesu delodajalca | naročilo se izpolni samostojno |
| Navodila in nadzor | delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca | izvajalec naročniku ni podrejen |
| Trajanje | osebno in nepretrgano delo | občasna in časovno omejena dela z rokom izpolnitve |
| Delovni čas | ga določi delodajalec | ga izvajalec organizira sam |
| Mesto v podjetju | delo je sistematizirano kot delovno mesto in primerljivo z drugimi | delo ni del sistemizacije in redne organizacije poslovanja |
Če kljub elementom delovnega razmerja delo poteka po pogodbi civilnega prava, delodajalcu grozi globa od 3.000 do 20.000 evrov, manjšemu delodajalcu pa od 1.500 do 8.000 evrov. Pogodbe o zaposlitvi za določen čas so možne le v primerih iz 54. člena ZDR-1.
Zaključek
Veljavna zakonska ureditev ni najbolj naklonjena sklepanju podjemnih pogodb in favorizira sklepanje pogodb o zaposlitvi. Za podjetnika, ki želi zaposliti dodatno osebo, lahko včasih to predstavlja oviro. Pogodba o zaposlitvi je namreč zelo rigidna v primeru, da z novim delavcem nismo zadovoljni.
Kljub strogim zakonskim pogojem ima podjetnik, ki potrebuje večjo fleksibilnost pri organizaciji dela, več zakonitih možnosti: pogodba o zaposlitvi za določen čas (v primerih iz 54. člena ZDR-1, med njimi projektno organizirano delo ali začasno povečan obseg dela), zaposlitev za krajši delovni čas ali podjemna pogodba za res občasna in časovno omejena dela brez elementov delovnega razmerja. Prednosti so v tem, da je delovni čas podjetnika bolj fleksibilen, da ne gre za neko dlje časa trajajočo dejavnost, ampak bolj za projektno delo, da je rok za izpolnitev obveznosti določen itd. Če pri poslovanju najdemo take okoliščine, lahko novi delavec opravlja delo preko podjemne pogodbe in tako sklenitev pogodbe o zaposlitvi ni potrebna.
VIRI:
- Obligacijski zakonik
- Zakon o delovnih razmerjih
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), 4., 13., 18. in 54. člen
Ta članek je bil pripravljen na podlagi zakonodaje ter sodne in upravne prakse, veljavne v času priprave besedila. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje, sodne ali upravne prakse avtor in Zavod mladi podjetnik ne odgovarjata za ažurnost oziroma uskladitev besedila s kasnejšimi spremembami.
Uradni vir: Portal gov.si – delovna razmerja.
Pogosta vprašanja o podjemni pogodbi in pogodbi o zaposlitvi
Ali lahko delodajalec zaposlenemu za redno delo ponudi podjemno pogodbo?
Ne. Če obstajajo elementi delovnega razmerja, se delo po 13. členu ZDR-1 ne sme opravljati po pogodbi civilnega prava. Podjemno pogodbo lahko delodajalec z delavcem sklene le za dela zunaj opisa njegovih rednih delovnih nalog.
Kaj, če je pogodba podpisana kot podjemna, dela pa se kot redno zaposlitev?
V sporu o obstoju delovnega razmerja se po 18. členu ZDR-1 domneva, da delovno razmerje obstaja, če so podani njegovi elementi.
Kolikšna je globa za delodajalca, ki namesto zaposlitve sklene podjemno pogodbo?
Po 217. členu ZDR-1 od 3.000 do 20.000 evrov, za manjšega delodajalca od 1.500 do 8.000 evrov.
