Kaj se dogaja z novim zakonom o evidencah delovnega časa?

Minister za delo Luka Mesec je takrat pojasnil, da bodo odprli poseben elektronski naslov, na katerega bodo lahko zaposleni in delodajalci tri mesece pošiljali pripombe in predloge. V tem času je bil inšpektorat na terenu, vendar v vlogi svetovalca.

Novela zakona o evidencah delovnega časa je stopila v uporabo v ponedeljek, 20. novembra 2023. Nova pravila so že pred tem datumom povzročila nemalo razburjenja med delodajalci in politično opozicijo, so poročali mediji.

Minister za gospodarstvo Matjaž Han se je zaradi tega zavzel, da bi izvajanje novele zamrznili, dokler ne bi zakonodaje ustrezno popravili, vendar je Mesec to zavrnil.

Novela zakona o evidentiranju je v delovni dan zaposlenih in delodajalcev prinesla beleženje dodatnih podatkov o delovnem času, obveščanje delavca o podatkih iz evidence, obvezno trajno hrambo evidenc, obvezno vodenje elektronskih evidenc za kršitelje zakonodaje ter višje globe in pooblastilo inšpektorjem za izrekanje glob v razponu.

Ministrstvo prejelo več kot 200 pripomb

V teh treh mesecih izvajanja novele je tako ministrstvo prejelo približno 200 pripomb, predlogov in vprašanj. Rok za oddajo je bil 20. februar.

Vir slike: Vlada RS

Kot so zapisali pri STA, so na ministrstvu že sredi decembra pojasnili, da se veliko pripomb nanaša na ureditev delovnega časa, odmorov in počitkov, ki pa sicer niso vsebina zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, temveč jih ureja zakon o delovnih razmerjih.

Tiste pobude, ki se nanašajo na evidentiranje, pa govorijo o tem, da spremembe zakona o evidentiranju delovnega časa »ne bodo spremenile stanja zlorab, da je beleženje vsebin preobsežno, težko izvedljivo ipd.«.

Posredovana so bila sicer tudi nasprotna stališča, da bi se moralo denimo evidentiranje izvajati tudi za funkcionarje in ostale, ki jih področna zakonodaja izvzema, so dodali na ministrstvu.

Z zakonom niso zadovoljni niti pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). »Zakon je neživljenjski za številne obrtnike in njihove zaposlene, ki svoje delo opravljalo na terenu, zato ga je povsem nemogoče izvajati v praksi,« je komentiral predsednik Blaž Cvar.

Pri zbornici si želijo, da bi se evidentiranje delovnega časa spremenilo tako, da bi bile novosti na tem področju odslej obvezne zgolj za kršitelje. Vsi ostali pa naj vodijo evidentiranje delovnega časa tako, kot je bilo pred uveljavitvijo zakona, so v sporočilu za javnost sporočili iz OZS.

Kako bodo zakon spremenili?

Ta teden je v medijih zaokrožila novica, da je ministrstvo po treh mesecih uporabe in 200 pripombah le pripravilo spremembe. Tako naj bi zakon omilili.

Najbolj pomembne spremembe, ki jih bo Državni zbor sicer obravnaval na seji v začetku marca, vključujejo črtanje evidentiranja odmora in možnost, da se evidentiranje nekaterih drugih podatkov drugače uredi s kolektivno pogodbo določene dejavnosti.

Prav tako naj bi ministrstvo spremenilo definicijo delavca, za katerega se zahteva evidentiranje delovnega časa, in sicer tako, da bi bilo zajetih manj delavcev.

Do zdaj je veljalo, da je treba evidence voditi za vse delavce, ki na kakršnikoli pravni podlagi opravljajo delo pri delodajalcu. To sicer pomeni tudi, da je zdaj potrebno evidentirati tudi zaposlene na avtorskih in podjemnih pogodbah ter študente in dijake.

Na ministrstvu v povezavi s tem predlagajo črtanje določila, da je treba evidenco voditi tudi za osebe, »ki opravljajo delo na način, da pretežno uporabljajo sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa delodajalca«.

Pojasnili so, da je ta določba neustrezna, saj lahko po nepotrebnem zajame tudi osebe, ki dela ne opravljajo osebno in niso vključene v delovni proces delodajalca oziroma opravljajo delo s sredstvi delodajalca, a ne pod njegovim nadzorom in v skladu z njegovimi navodili.

Osnutek sprememb prinaša tudi razrahljanje nabora podatkov za dnevni vpis v evidenco. Novela delodajalcem ob vodenju evidenc o številu opravljenih ur in nadur narekuje še vpisovanje časa prihoda in odhoda delavca z dela in odmore med delovnim časom, ob tem pa še opravljene ure v drugih posebnih pogojih dela ter v neenakomerno razporejenem delovnem času, da je razvidno, ali gre denimo za izmensko ali nočno delo.

Prav tako mora biti v evidenci vpisan tudi tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu, da so jasno razvidne plus ali minus ure.

Na ministrstvu so ugotovili, da ta sprememba prinaša le dodatne obveznosti za vse vpletene, hkrati pa ne prinaša nobenih večjih koristi. V osnutku sprememb zato predlagajo črtanje evidentiranja obsega izrabe odmora med delovnim časom.

Ministrstvo za delo je predlagane spremembe sindikatom in delodajalcem predstavilo na sestanku v petek, 23. februarja, nato pa bo 4. marca sledilca obravnava na seji Državnega zbora.

Vir: STA