Poslanci potrdili interventni zakon za razvoj Slovenije: kaj prinaša?

Ena osrednjih novosti je uvedba razvojne kapice. Ta predstavlja zgornjo mejo za plačilo prispevkov za socialno varnost pri 7.500 evrih mesečno za vse vrste prispevkov in vse zavezance. Nad tem zneskom prispevki ne bi bili več dodatno obračunani.

Slovenija je danes po deležu prispevkov glede na BDP na prvem mestu med vsemi državami OECD (skoraj 17 % BDP v letu 2024) in ima hkrati eno najvišjih mejnih davčnih stopenj v razvitem svetu. Od vsakega novo zasluženega evra pri višjih dohodkih gre namreč več kot 60 centov za davke in prispevke, so poslanci zapisali v predlogu zakona.

Predlagatelji ocenjujejo, da bi kapica zajela zgornji odstotek zaposlenih in bi stala javne blagajne okoli 55,7 milijona evrov letno. Ukrep je oblikovan po vzoru Avstrije, Nemčije in Češke, kjer so podobne kapice že dolgo uveljavljena praksa. V Avstriji ta znaša 6.930 evrov bruto mesečno, v Nemčiji pa se za zdravstveno zavarovanje kapica giblje okoli 69.750 evrov letno. Kapica bi začela veljati 1. julija 2026.

Ponovne spremembe pri normirancih – tokrat nazaj na star sistem

Podjetniki, ki namesto dejanskih odhodkov uporabljajo normirane, so v zadnjih letih sprememb sistema že kar navajeni. Predlog interventnega zakona obsežno preureja tudi sistem normiranih odhodkov in ga vrača k ureditvi pred reformami zadnjih let.

Meja za izpolnjevanje kriterija za tako imenovanega polnega normiranca se z 9 mesecev (oziroma 75 % delovnih ur) obveznega zavarovanja na podlagi samozaposlitve skrajša na 5 mesecev, kot je bila že nekoč določena. “V praksi se je izkazalo, da je določitev 9-mesečne meje lahko krivična do zavezancev, ki opravljajo dejavnost v obsegu polnega normiranca, pa so primorani pred koncem meseca septembra iz objektivnih razlogov prenehati z opravljanjem dejavnosti,” so predlagatelji zapisali v pojasnilu. “Posledica tega je, da so obravnavani kot tako imenovani popoldanski normiranci, kar pomeni veliko višjo obdavčitev.”

Hkrati se spreminja tudi lestvica priznanih normiranih odhodkov. Do 100.000 evrov se prizna 80 %, od 100.000 do 120.000 evrov se prizna 70 %, od 120.000 do 150.000 evrov se prizna 40 %, nad 150.000 evrov pa 0 %.

Za popoldanske podjetnike oziroma vse tiste, ki ne bi izpolnili pogoja za polni s.p. pa bi veljala naslednja lestvica: do 50.000 evrov se prizna 80 %, od 50.000 do 70.000 evrov se prizna 70 %, nad 70.000 evrov pa 0 %.

Davčna stopnja bi bila enotnih 20 % za vse normirance, kar ukinja progresijo, ki jo je uvedel ZPZR. Odpravila bi se tudi omejitev ponovnega vstopa v sistem za tiste, ki so že imeli normirani s.p. in ga zaprli.

Povišale bi se pa tudi meje za izstop iz sistema normiranih odhodkov. S 60.000 na 150.000 evrov za polne normirance, s 30.000 na 70.000 evrov za  popoldanske normirance, s 45.000 na 110.000 evrov za zavezance, ki so bili v zadnjih dveh letih tako polni normiranec kot popoldanski normiranec in s 60.000 na 150.000 evrov na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva iz šestega odstavka.

Nova oblika s.p.-ja

Predlog zakona uvaja novo obliko samostojnega opravljanja dejavnosti za tiste z nižjimi prihodki. Kategorija mikro s.p. bi zajemala samozaposlene in kmete s prihodki do višine bruto minimalne plače (trenutno približno 18.000 evrov letno). Zavarovalna osnova bi se za te zavezance določila pri 45 % minimalne letne plače (namesto sedanjih 60 % povprečne plače).

V praksi to pomeni, da bi namesto dosedanjih okoli 650 evrov mesečnih prispevkov plačevali le okoli 250 evrov.

Ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo pri nekaterih skupinah in nižji DDV pri hrani in energiji

Predlog interventnega zakona ukinja prispevek za dolgotrajno oskrbo (1 % od osnove) za popoldanske s.p., dopolnilne dejavnosti na kmetijah, sobodajalce in upokojence.

Kot utemeljitev so opisali, da popoldanski podjetniki ta prispevek v večini primerov že plačujejo iz naslova rednega delovnega razmerja in zanj nimajo nobenih dodatnih pravic. Upokojencem pa se pokojnina z uvedbo prispevka neposredno zmanjša, kar predlagatelji ocenjujejo kot poseg v pridobljene pravice.

Poleg tega bi se po zakonu za 15 skupin osnovnih živil DDV znižal s sedanjih 9,5 % na 5 %: pšenična bela moka, kruh, testenine, goveje meso, svinjsko meso, piščančje meso, mleko, jogurt, poltrdi polmastni siri, maslo, jajca, sveže sadje in zelenjava, sončnično olje, beli sladkor ter brezglutenska živila in gnojila ter semena.

Za obdobje 9 mesecev (1. julij 2026 do 31. marec 2027) pa bi se DDV na električno energijo, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo začasno znižal z 22 % na 9,5 %, hkrati z obvezno regulacijo cen za tiste energente, za katere je regulacija že vzpostavljena.

V zdravstvu konec prepovedi dela pri zasebnikih, v gostinstvu zamrznitev novega zakona

Za delavce v zdravstvenem sektorju je pomembna odprava prepovedi, ki jo je prinesel Zakon o zdravstveni dejavnosti iz leta 2025. Zdravniki in zdravstveni delavci v javnih zavodih bi spet lahko opravljali delo pri zasebnih izvajalcih (na podlagi soglasja direktorja, ki velja največ 12 mesecev, z avtomatičnim soglasjem, če direktor ne odloči v 30 dneh).

Javni zdravstveni zavodi pa bi spet lahko sklepali pogodbe s s.p. izvajalci. Odpravile bi se tudi omejitve razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki za koncesionarje.

Uporaba novega Zakona o gostinstvu (ZGos-1), ki je začel veljati 1. 1. 2026 in je po oceni predlagateljev povzročil “normativni kaos”, bi se zamrznila do 31. decembra 2026. Namesto njega bi ostala v veljavi stara ureditev, hkrati pa bi bil podaljšan rok za vpis v register nastanitvenih obratov do 30. junija 2027. Za sobodajalce in gostince to pomeni vsaj enoletno premirje pred novimi zahtevami.

Pokojnina in delo hkrati ter omejena odgovornost delodajalcev pri regresnih zahtevkih ZZZS

Predlog uvaja nov, dvojni status za upokojence. Tisti, ki izpolnijo pogoje za starostno pokojnino in nadaljujejo z delom ali se znova zaposlijo, bi prejemali celotno pokojnino brez odbitkov. Dosedanji sistem omogoča le delno izplačilo. Vzporedno bi pogodba o zaposlitvi po zakonu prenehala veljati z dnem izpolnitve pogojev za upokojitev, delavec pa bi imel možnost pisno predlagati nadaljevanje delovnega razmerja, na kar bi moral delodajalec odgovoriti v 30 dneh.

Danes ZZZS od delodajalcev zahteva povrnitev izplačanih nadomestil tudi v primeru navadne malomarnosti. Predlog to omejuje. Regresni zahtevek bi bil mogoč le pri naklepni kršitvi ali hudi malomarnosti, odgovornost pa bi bila omejena na 20-kratnik najnižje pokojninske osnove v primeru hude malomarnosti (pri naklepu omejitev ne velja).

Vir: uradno besedilo predloga interventnega zakona