Kakšne omejitve ima postopek izvršbe?

Predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve je lahko vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska oziroma materialna pravica, razen če ni z Zakonom o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) izvzeta iz izvršbe oziroma če ni izvršba na njej omejena. Zato je dolžnika oziroma njegovo premoženje in njegove prihodke možno obremeniti le do določene meje.

Omejitve izvršbe

Na dolžnikovo plačo, pokojnino, nadomestilo plače, prejemke iz naslova začasne brezposelnosti ipd. je z izvršbo mogoče seči:

– v primeru denarnih terjatev: največ do dveh tretjin dolžnikovih prihodkov, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost;

– v primeru terjatev iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal: največ do dveh tretjin dolžnikovih prihodkov, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini dveh tretjin minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost.

Če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa mu mora na tekočem računu ostati tudi znesek v višini prihodka, določenega za osebo, ki jo preživlja.

Če dolžnik, ki je podjetnik ali zasebnik, ne prejema nobenega od zgoraj naštetih prihodkov, mu mora pri izvršbi na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet od skupne vsote mesečnih prilivov ostati najmanj znesek v višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost. Prav tako mu mora ostati primeren znesek v primeru, da preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora po zakonu preživljati.

Davki in prispevki, ki so izvzeti iz izvršbe

Predmet izvršbe niso terjatve države in samoupravnih lokalnih skupnosti za plačilo davkov in drugih obveznih dajatev ter terjatve javnih zavodov in skladov za plačilo iz naslova obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in za zdravstveno zavarovanje.

Prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe

Iz izvršbe so izvzeti:

1. prejemki iz naslova zakonite preživnine;

2. prejemki iz naslova odškodnine zaradi telesne poškodbe;

3. prejemki iz naslova denarne socialne pomoči;

4. prejemki iz naslova starševskega dodatka, pomoči ob rojstvu otroka, otroškega dodatka, dodatka za veliko družino in dodatka za nego otroka;

5. prejemki iz naslova štipendije;

6. prejemki vojaških obveznikov v času izvrševanja vojaške dolžnosti in državljanov v času opravljanja nadomestne civilne službe;

7. prejemki iz naslova redov, medalj, vojnih spomenic ter drugih odličij in priznanj;

8. nadomestilo za invalidnost;

9. dodatek za pomoč in postrežbo;

10. dohodki od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institucionalno varstvo po zakonu;

11. denarna sredstva pomoči potrebnim, ki jih zagotavljajo humanitarne organizacije;

12. rejniške oskrbnine;

13. sredstva, pridobljena za odpravo posledic naravnih nesreč ali škode na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva, veterine ali fitosanitarnem področju;

14. nepovratna denarna sredstva in denarna sredstva, pridobljena na podlagi ugodnih posojil ali poslov z jamstvi, ki se štejejo kot oblike državnih pomoči po zakonu, ki ureja pomoč družbam v težavah, razen kadar so sredstva pridobljena v zvezi z opravljanjem dejavnosti;

15. denarna sredstva, prejeta iz naslova aktivne politike zaposlovanja;

16. denarna sredstva, izplačana s strani Javnega jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije.

Predmeti, ki so izvzeti iz izvršbe v izvršilnem postopku zoper fizično osebo

To so:

1. obleka, obutev, perilo in drugi predmeti za osebno rabo ter posteljnina, posoda, pohištvo, štedilnik, hladilnik, pralni stroj in druge za gospodinjstvo potrebne stvari, kolikor je vse to nujno potrebno dolžniku in članom njegovega gospodinjstva;

2. hrana in kurjava, potrebni dolžniku in članom njegovega gospodinjstva za šest mesecev;

3. delovna in plemenska živina, kmetijski stroji in druge delovne priprave, ki so dolžniku kmetu nujni za kmetijsko dejavnost, ter seme za uporabo na njegovem gospodarstvu in krma za živino za štiri mesece;

4. predmeti, ki so dolžniku, ki opravlja javno službo ali znanstveno, umetniško ali drugo delo kot poklic, nujno potrebni za opravljanje njegovega dela;

5. gotovina dolžnika, ki ima stalne mesečne prejemke, do mesečnega zneska, ki je po ZIZ izvzet iz izvršbe, v sorazmerju s časom do naslednjih prejemkov;

6. redi, medalje, vojne spomenice in druga odličja in priznanja, poročni prstan, osebna pisma, rokopisi in drugi osebni dolžnikovi spisi ter slike oziroma fotografije družinskih članov;

7. pripomočki, ki so bili dani invalidu ali drugi osebi s telesnimi hibami na podlagi predpisa, ali si jih je sam nabavil, in so nujni za opravljanje njegovih življenjskih funkcij.

Predmeti iz 1. do 4. točke niso izvzeti iz izvršbe, če se vodi izvršba:

– zaradi poplačila terjatve iz naslova posojila, s katerim je bil predmet kupljen;

– zaradi posojila, danega za razvoj dejavnosti, za katero je bil predmet kupljen;

– izvršba zaradi poplačila terjatve, ki je bila zavarovana s pogodbeno zastavno pravico na tem predmetu.

Če se stranki ne moreta sporazumeti, kateri predmeti so izvzeti iz izvršbe, ali če se to sicer pokaže za potrebno, odloči o tem sodišče.

Predmeti, ki so izvzeti iz izvršbe v izvršilnem postopku zoper pravno osebo

Proti pravni osebi sme sodišče dovoliti izvršbo samo na tiste stvari, ki niso potrebne za opravljanje njene dejavnosti oziroma nalog. Izvršbe proti pravni osebi, ki opravlja gospodarsko dejavnost in proti podjetniku, tako ni mogoče dovoliti na stroje, orodje in druge delovne priprave, če so te stvari nujno potrebne za opravljanje dejavnosti. Prav tako ni mogoča izvršba na surovine, polizdelke, namenjene za predelavo in pogonsko gorivo, v kolikor ne presegajo količine, potrebne za enotedensko povprečno proizvodnjo.

Ti predmeti niso izvzeti iz izvršbe, če se vodi izvršba:

– zaradi poplačila terjatve iz naslova posojila, s katerim je bil predmet kupljen;

– zaradi poplačila posojila, danega za razvoj dejavnosti, za katero je bil predmet kupljen;

– zaradi poplačila terjatve, ki je bila zavarovana s pogodbeno zastavno pravico na tem predmetu.

Kako ravnati, če upnik s sklepom o izvršbi poseže na te prihodke oziroma predmete?

V primeru, da upnik kljub zakonsko določeni omejitvi s sklepom o izvršbi poseže na te prihodke oziroma predmete, je dolžniku na voljo ugovor zoper tak sklep. Tak ugovor je mogoče vložiti, če sodišče dovoli izvršbo na prihodke ali predmete, ki so izvzeti iz izvršbe oziroma na katerih je možnost izvršbe omejena.

Vir: Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ; Uradni list RS št. 51-2303/1998 do 17-574/2013)