Zvišali so se prispevki za socialno varnost samozaposlenih

Pasti investicijskih pogodb

Eden najbolj pomembnih trenutkov v razvoju zagonskega podjetja je sklenitev prve pogodbe o zunanji investiciji. Začne se namreč novo poglavje, v podjetje pa neredko vstopijo novi akterji, zunanji investitorji, s čimer se odprejo nove priložnosti in prerazporedi dosedanji režim.
Pasti investicijskih pogodb

Pasti investicijskih pogodb

V tem prispevku so izpostavljene in razložene nekatere od najpogostejših klavzul, ki jih vsebujejo investicijske pogodbe, ter številne pasti, ki jih izkušeni investitorji vpletejo v pogodbe tveganega kapitala. Pogodba o tvegani naložbi je verjetno prva izredno kompleksna pogodba, s katero se sreča ustanovitelj podjetja. Do tedaj podpisane pogodbe so bile morda izredno dolge, a povsem verjetno je, da bo pogodba o tvegani naložbi prva, ki bo vsebovala kompleksne klavzule o pravicah, obveznostih in zavarovanjih. Prav zato je nujno, da vsak lastnik zagonskega podjetja dobro pozna pasti posameznih klavzul, da bo lahko suvereno preučil pogodbo.

Najprej je treba vedeti, da investitor ni dolžan skleniti pogodbe, čeprav je dal pobudo za pogajanja, pripravil osnutek pogodbe in opravljal druga dejanja, ki so nakazovala na bodočo sklenitev pogodbe. V fazi sklepanja pogodbe stranki zavezuje zgolj načelo, da se pogajata v dobri veri. Če sumite, da ste se z investitorjem pogajali, on pa v bistvu nikoli ni imel namena skleniti pogodbe, lahko to predstavlja podlago za tožbeni zahtevek.

Nekatere pomembnejše klavzule v investicijskih pogodbah

Tako investitor kot tudi prejemnik investicije (predvsem slednji!) morata dobro poznati vsebinske možnosti urejanja pravnega razmerja, ki temelji na investiciji. Zato na razumljiv način predstavljamo nekatere od najpomembnejših klavzul, ki so običajno vtkane v investicijske pogodbe.

Valorizacijska klavzula

Glavni predmet pogajanj med investitorjem in podjetnikom je kapitalski delež v podjetju ter s tem povezan delež glasovalnih pravic. Pri tem izpostavljamo, da je delež glasovalnih pravic odvisen od vrednotenja pred investicijo in po investiciji, zato je priporočljivo, da se natančno določi, kdaj se izračuna delež glasovalnih pravic. V sklopu pogodbe bo poleg predmeta tudi valorizacijska klavzula, ki bo določila, po katerem valutnem tečaju in v katerem trenutku se bodo vrednotili vrednost investicije ter cena deleža ali delnice podjetja in višina dividend.

Drag-along klavzula

Drag-along klavzula zahteva, da se ustanovitelji in drugi solastniki podjetja pridružijo investitorju, če se odloči podjetje v celoti prodati. To pomeni, da s podpisom takšne klavzule lastnik zagonskega podjetja investitorju prepusti odločanje o enem izmed najbolj pomembnih vprašanj prihodnosti podjetja, tj. o prodaji celega podjetja. Takšna klavzula ima lahko omejitve, ki so odvisne od pogajanj med strankama, nekatere možnosti pa so:

  1. upravni odbor mora najprej oceniti smotrnost prodaje in jo potrditi,
  2. predlog za celostno prodajo lahko podajo le določeni solastniki,
  3. katere vrste prodaje zajemajo drag-along klavzulo (prevzemi/inkorporacije/share-deals ali asset-deals),
  4. kako sta razporejena odgovornost in dobiček od prodaje podjetja in druge.

V primerih, ko drag-along klavzula začne učinkovati, je pomembno, da podjetnik ne prepusti odločanja večinskim lastnikom, ampak vztraja pri pogajanjih za ceno svojega deleža.

Tag-along klavzula

Tag-along klavzula oziroma klavzula o soprodaji pomeni, da se lahko v primeru, ko večinski lastnik podjetje prodaja, tej prodaji pridružijo tudi manjšinski lastniki. Tag-along klavzula obvezuje večinskega lastnika, da pri prodaji upošteva tudi manjšinske lastnike, čeprav jih prvotna ponudba o prodaji ne vključuje. Na primer: Večinski lastnik se dogovori, da bo prodal svoj 70 odstotni delež v vrednosti 70 tisoč evrov, zato se lahko manjšinski lastniki pridružijo in prodajo svojih 30 odstotkov po vrednosti 30 tisoč evrov (proporcionalno), če je to v njihovem interesu. Klavzula daje manjšinskemu lastniku možnost pristopa k prodaji, vendar ga k temu ne zavezuje. Po svoji naravi zato ščiti manjšinske lastnike in jo je smotrno vključiti v investicijsko pogodbo.

Anti-dilution klavzula

Anti-dilution klavzula oziroma klavzula proti razvodenenju nima slovenske terminološke ustreznice, pomeni pa zaščito investitorja v primeru, da nevarno upade vrednost delnice ali poslovnega deleža podjetja. Investitor se želi zavarovati pred nenadnimi padci vrednosti svoje investicije. Anti-dilution klavzula je lahko oblikovana na različne načine. Najstrožji je t. i. full-rachet pristop, ki od lastnika zahteva, da prvotnim investitorjem podeli takšno količino deležev ali delnic, da bo vrednost posameznega dela glede na prvotni znesek investicije enaka tisti, po kateri (zaradi padca v ceni) sedaj kupujejo novi investitorji. Anti-dilution klavzule so praviloma vedno del investicijske pogodbe, zato je na plečih podjetnika, da pri pogajanjih poskrbi, da se stranki dogovorita za takšno klavzulo, ki podjetja ob slabem poslovanju ne bo še dodatno sabotirala. V pogajanjih lahko podjetnik poudari dejstvo, da sta z investitorjem v bistvu na isti strani, kar pomeni, da bo anti-dilution klavzula, ki bo preveč omejujoča, posledično pomenila konec podjetja in konec investicije.

No-shop klavzula

No-shop klavzula lastniku onemogoča, da bi poiskal nove investitorje. Obstoječi investitor želi preprečiti, da bi se v lastniško strukturo vmešal nov investitor, zato je povsem verjetno, da bo vztrajal pri tem, da takšna klavzula ostane del pogodbe. V sklopu pogajanj lahko to klavzulo časovno omejite (npr. na 1 mesec ali 1 leto po prvi investiciji) in se s tem izognete tako strogi omejitvi, kot jo predlaga investitor.

Preberite tudi: Prednosti in slabosti naložb tveganega kapitala (Venture Capital Investments) >>

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Prijavite dohodke iz poslovanja preko spletnih platform

Prijavite dohodke iz poslovanja preko spletnih platform

Finančna uprava zavezance, ki s poslovanjem preko spletnih platform dosegajo dohodke iz naslova opravljanja dejavnosti, poziva, da prejete dohodke vključijo v svoje davčne obračune. Preberite več >>

Za uspešno eVročanje morate potrditi svoj elektronski naslov

Za uspešno eVročanje morate potrditi svoj elektronski naslov

Fizične osebe, ki bodo dokumente Finančne uprave prejemale izključno v eDavke, morajo potrdili svoj elektronski naslov za obveščanje o odloženih dokumentih v eDavkih. To je namreč nujno za prevzemanje dokumentov. Preberite več >>

Kratkotrajno delo v podjetju – pomoč sorodnika v podjetju

Kratkotrajno delo v podjetju – pomoč sorodnika v podjetju

Podjetniki, ki se v svojem podjetju srečujejo z začasno povečanim obsegom dela ali s finančnimi težavami, lahko za pomoč pri opravljanju dela zaprosijo družinske člane. Dela pa sicer ne more opravljati katerikoli sorodnik in prav tako ne neomejeno število ur, saj predpisi s tega področja določajo posebne pogoje in omejitve. Preberite več >>

Obvezno prijavite dohodke, prejete preko spletnih platform

Obvezno prijavite dohodke, prejete preko spletnih platform

Finančna uprava bo v letu 2024 prejela podatke o dohodkih, ki so bili ustvarjeni s poslovanjem preko spletnih platform v preteklem letu 2023. Zakonska podlaga temelji na direktivi DAC7, ki je bila v okviru Evropske unije sprejeta v letu 2021. Preberite več >>

Ne pozabite na novi obvezni zdravstveni prispevek

Ne pozabite na novi obvezni zdravstveni prispevek

Od januarja 2024 dalje bodo zavezanci za obračun obveznih prispevkov za zdravstveno zavarovanje prvič obračunali tudi novi obvezni zdravstveni prispevek (OZP). Določen je v fiksnem mesečnem znesku 35 evrov. Preberite več >>

Regres in letni dopust

Regres in letni dopust

Regres in letni dopust sta nerazdružljivo povezana. Regres je vsota denarja, ki jo mora delodajalec plačati delojemalcu poleg letnega dopusta po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1). Letni dopust je pravica delavca, ki se ji slednji ne more odpovedati in ki mu je delodajalec ne sme kratiti. Preberite več >>

Prvo izplačilo pomoči za samozaposlene

Prvo izplačilo pomoči za samozaposlene

Finančna uprava je izplačilo za izjave, prejete do konca septembra, izvedla 10. oktobra 2023. Na podlagi vseh prejetih izjav v septembru, je tako Finančna uprava nakazala zaprošeno pomoč. Nakazila so prejeli upravičenci, samozaposleni zaradi posledic poplav in plazov v avgustu 2023, ki so izpolnjevali zahtevane pogoje. Preberite več >>

Na blagajni ne pozabite na izdani račun

Na blagajni ne pozabite na izdani račun

Novela Zakona o davčnem potrjevanju računov je že v veljavi. Ponovno je uvedena globa za kupce, ki ne bodo vzeli računa. Višina globe je določena na 40 evrov. Preberite več >>

Dohodninska lestvica in davčne olajšave

Dohodninska lestvica in davčne olajšave

Oglejte si lestvico za odmero dohodnine in olajšave za leto 2023. Po novem se zneski olajšav in lestvice dohodnine ne bodo več objavljale v obliki podzakonskega akta. Preberite več >>

Strategija Digitalna Slovenija 2030 sprejeta

Strategija Digitalna Slovenija 2030 sprejeta

Vlada je 23.3.2023 sprejela strategijo Digitalna Slovenija 2030, ki jo je pripravilo Ministrstvo za digitalno preobrazbo. Strategija je namenjena načrtovanju spodbujanja digitalne preobrazbe Slovenije v razvojnem obdobju do leta 2030. Preberite več >>

Oznake:, , ,

Brezplačne e-novice!
Vse za podjetje